Švicarski strokovnjak dr. Florian Dörfler z ETH Zürich opozarja, da bodo elektroenergetska omrežja prihodnosti stabilnost zagotavljala s programsko krmiljenimi razsmerniki, ne več z velikimi sinhronskimi generatorji.
V intervjuju pojasnjuje, da bo treba klasične razsmernike, ki danes le sledijo frekvenci v omrežju (grid following), nadgraditi v naprave, ki same oblikujejo napetost in frekvenco (grid forming). Le tako bodo lahko nadomestile izginjajočo »inercijo« velikih elektrarn ter preprečile motnje, kakršna je bila aprilska prekinitev na Iberskem polotoku.
Dörflerjeva ekipa je razvila algoritem, ki razsmernikom omogoča neprekinjeno delovanje tudi ob padcu napetosti – ključ je v ohranjanju stabilne frekvence, tudi če napetost zanihlja. Tehnologija že deluje v manjših otočnih sistemih, a za širšo rabo so potrebni enotni standardi in specifikacije, da bodo lahko naprave različnih proizvajalcev delovale usklajeno.
»Klasična omrežja so bila genialna v svoji fizikalni preprostosti. Zdaj to robustnost nadomeščamo z elektroniko, ki sama po sebi ne naredi nič, če je ne sprogramiramo,« opozarja Dörfler. Po njegovem mnenju bodo prav algoritmi postali temelj stabilnosti, a uspeh bo odvisen od poenotenja pravil in deljenja podatkov med proizvajalci in operaterji.
Vir: 
❦ ❦ ❦
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
Sorodne objave:
Ljubljana uvaja trajnostni rečni prevoz
Obnova toplotnega sistema v Šaleški dolini za trajnostno ogrevanje
Mirovni inštitut vabi na novinarsko konferenco o sovražnem govoru in dezinformacijah
Kam z novo nastajajočimi odpadki iz OVE?
Plavajoča sončna elektrarna Družmirje: Korak k trajnostni energetski prihodnosti
Tek od faksa do faksa 2025: šport, trajnost in skupnost