Žiga Novak je mlad projektni vodja in komunikator z bogatimi izkušnjami v nevladnem sektorju. Sodeloval je pri promociji in izvedbi družbeno odgovornih projektov ter pri organizaciji dogodkov za mlade in odrasle. Kot bodoči magister marketinga združuje analitično razmišljanje z ustvarjalnostjo pri iskanju učinkovitih rešitev. Aktiven prostovoljec in zagovornik vključevanja različnih skupin, vedno išče nove priložnosti za povezovanje in spodbujanje pozitivnih sprememb v skupnosti. Žiga je tudi ljubitelj medkulturnega dialoga, ki verjame, da komunikacija lahko spreminja svet.

Deveti cilj trajnostnega razvoja (SDG 9) je posvečen izgradnji odporne infrastrukture, spodbujanju vključujoče in trajnostne industrializacije ter podpiranju inovacij. Ta cilj prepoznava ključno vlogo, ki jo ima infrastruktura pri gospodarskem razvoju, zmanjševanju neenakosti in spodbujanju trajnosti. Poudarja potrebo po povezanih in dostopnih prometnih omrežjih, ki povezujejo ljudi in regije, ter spodbuja čiste tehnologije in zelene rešitve. SDG 9 nas poziva k ustvarjanju inovativnih rešitev, ki ne le izboljšujejo kakovost življenja, temveč tudi varujejo okolje za prihodnje generacije.

Železnice so popoln primer, kako lahko trajnostna infrastruktura prispeva k doseganju teh ciljev. Zmanjšujejo emisije, povečujejo povezanost in omogočajo dostopno mobilnost za vse. Uresničevanje SDG 9 prek razvoja železniškega sistema ni le korak naprej za prometno infrastrukturo – je naložba v bolj trajnostno in pravično prihodnost za vse.

Železnice – svoboda v potovanju

Že od otroštva so me vlaki navduševali. Opazoval sem dolge kompozicije vagonov, kako se premikajo po tirih in si predstavljal, kam vse bi me lahko popeljali. Z leti sem začel ceniti, da je potovanje z vlakom nekaj več kot zgolj prevoz – je doživetje. Prav ta občutek svobode, ki ga vlaki omogočajo je tisto, kar me vedno znova pritegne.

Ko potujem z vlakom, nimam skrbi glede prtljage – vzamem lahko toliko, kolikor zmorem nesti. Med vožnjo imam čas zase. Lahko preberem knjigo, dokončam delo, razmišljam ali preprosto uživam v pogledu na pokrajino, ki drsi mimo oken. Vlaki mi omogočajo, da se sprostim, uživam v trenutku ali izkoristim čas produktivno. To je nekaj, kar mi vožnja z avtomobilom nikoli ne omogoča, še posebej ne, ko sedim za volanom in sem osredotočen na cesto.

Prav nasprotno, ko se znajdem v prometnem zastoju, me prevzame frustracija. Čas beži, jaz pa sedim v avtomobilu, obdan z drugimi vozili, brez možnosti, da bi karkoli koristnega počel. Najbolj obremenjujoči so zastoji v mestih, a jim tesno sledijo čakanja na mejnih prehodih, ki upočasnjujejo pretok ljudi in povezovanje med državami. Takšni trenutki me spomnijo, kako razdrobljena je lahko Evropa, ki bi morala biti prostor povezanosti in odprtosti.

Na vlaku teh težav preprosto ni. Tudi če se zgodi zamuda vem, da nisem odgovoren za težko vozilo in prometno varnost. Ta čas lahko uporabim za branje, delo ali počitek. Lahko se mirno sprehodim po vlaku, si pretegnem noge ali grem na stranišče. Lahko klepetam s sopotniki in stkem nova znanstva. Prav ta brezskrbnost in multikulturnost je tisto, kar me vedno znova navduši nad potovanjem z vlakom.

Zaradi teh izkušenj sem popolnoma prepričan, da so vlaki neprecenljiv del trajnostne prihodnosti. Z njimi ne samo potujemo, ampak ustvarjamo bolj povezan svet, kjer čas ni naš sovražnik, temveč priložnost za rast in užitek.

Železnice: Steber trajnostne prihodnosti Slovenije

Slovenija je na pomembni prelomnici, ko gre za razvoj železniške infrastrukture. Ta je bila v preteklosti simbol napredka in gospodarskega razvoja, danes pa nujno potrebuje temeljito prenovo, da bi lahko znova postala gonilna sila trajnostnega razvoja. Deveti cilj trajnostnega razvoja (SDG) nas zavezuje k izgradnji odporne infrastrukture, spodbujanju vključujoče industrializacije in podpiranju inovacij. Prav železnice imajo ključno vlogo pri uresničevanju teh ciljev, saj omogočajo bolj trajnostno mobilnost, zmanjšujejo prometne zastoje, spodbujajo gospodarsko rast in prispevajo k varovanju okolja.

Železniški promet je energetsko najučinkovitejša oblika prevoza, ki bistveno manj obremenjuje okolje kot cestni promet, tudi če ga primerjamo z električnimi vozili. En tovorni vlak lahko nadomesti več deset tovornjakov, kar drastično zmanjša emisije toplogrednih plinov in prispeva k zmanjšanju podnebnih sprememb. Prav tako lahko en potniški vlak razbremeni ceste številnih osebnih vozil, kar vodi v tekoč promet in manj prometnih zastojev. Vse to pa vodi k zmanjšanju onesnaženje z mikro in nanodelci ter zmanjšuje hrup v naseljih, kar neposredno vpliva na boljšo kakovost življenja in zdravje prebivalcev, še posebej v urbanih središčih.

Prenova železniške infrastrukture je priložnost za izboljšanje tovornega prometa. Trenutno velik delež tovora potuje po slovenskih cestah, kar ustvarja prometne zastoje, obrabo infrastrukture in povečuje onesnaženje. Prenovljene in nadgrajene železnice bi, oziroma bodo, omogočile industriji, da ponovno izkoristi obstoječe industrijske tire za prevoz blaga, kar zmanjša potrebo po cestnem tovornem prometu. Elektrificirane in sodobno zasnovane tovorne proge, skladne z evropskimi standardi, omogočajo hitrejši in zanesljivejši prevoz tovora na dolge razdalje. S preusmeritvijo tovora na železnice se sprostijo ceste za osebna vozila in lokalni promet, kar zmanjšuje prometno obremenitev ter stroške vzdrževanja cestne infrastrukture.

Elektrifikacija železniškega omrežja je ključni korak pri posodobitvi slovenskih železnic. Prehod na evropske standarde elektrifikacije zagotavlja nemoteno povezovanje z železnicami sosednjih držav, kar povečuje konkurenčnost Slovenije kot tranzitne države in odpira nove gospodarske priložnosti. Elektrifikacija zmanjšuje operativne stroške, saj standardizacija odpravi potrebo po menjavi lokomotiv na mejah in izboljša pretočnost blaga in potnikov. Hkrati omogoča trajnostno uporabo obnovljivih virov energije, kar dodatno prispeva k zmanjšanju ogljičnega odtisa železniškega sistema.

Prenovljene železnice morajo biti zasnovane tako, da so dostopne vsem, ne glede na telesne sposobnosti ali kraj bivanja. Multimodalna vozlišča, ki povezujejo železnico z avtobusnimi progami, kolesarskimi potmi in drugimi oblikami prevoza, omogočajo brezhiben prehod med različnimi načini mobilnosti. To je še posebej pomembno za oddaljene regije, ki so pogosto slabše prometno povezane. Dostopnost za gibalno ovirane osebe ter redni, taktni in zanesljivi vozni redi bodo naredili železnice privlačne za širšo javnost, kar je ključno za prehod k trajnostni mobilnosti.

Železnica bo v trajnostni prihodnosti Slovenije igrala ključno vlogo. Razvoj sodobnih in povezanih železniških sistemov ne bo le razbremenil cestnega prometa, temveč bo tudi spodbudil gospodarski in socialni razvoj lokalnih skupnosti, saj bo izboljšana infrastruktura mesta in vasi naredila bolj privlačne za življenje in delo.

Železnice ponujajo Sloveniji edinstveno priložnost, da z odločnimi ukrepi postane vodilni primer trajnostne mobilnosti v regiji. Cilji trajnostnega razvoja so naš smerokaz k boljši prihodnosti, njihova uresničitev pa zahteva jasne vizije, politično voljo in odločno akcijo. Prenova železniške infrastrukture ni zgolj potreba – je naložba v trajnostno, čisto in povezano prihodnost za vse. Zdaj je čas, da Slovenija ujame zadnji vlak in stopi na pravi tir!

❦ ❦ ❦❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Trajnostno Lokalno Globalno II pasica

Translate »