Danes je CONCORD, evropsko združenje nevladnih organizacij na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, objavilo AIDWATCH 2017, senčno poročilo o spoštovanju danih zavez evropskih držav na področju uradne razvojne pomoči in financiranju globalnega razvoja. Pri pripravi poročila je sodelovala tudi SLOGA, platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.
Po pregledu podatkov, če smo na pravi poti k izkoreninjenju neenakosti na podlagi podatkov o uradni razvojni pomoči iz leta 2016, ugotavljamo, da so evropske države, navkljub večkrat potrjenim mednarodnim zavezam, še vedno zelo daleč od uresničitve zastavljenega cilja 0,7 % BDP za uradno razvojno pomoč (ang. Official Development Aid – ODA).
V kolikor se prava uradna razvojna pomoč v prihodnjih letih ne bo drastično povečala, države EU ne bodo dosegle zastavljenih ciljev vsaj do leta 2052. Še več, v zadnjih nekaj letih so prenekatere države članice EU uvedle kar nekaj novih ukrepov, ki vplivajo na preusmerjanje razvojne pomoči na t. i. politično določena področja, ki pa ne zasledujejo bistvenega cilja ODA, ki je odprava absolutne revščine v svetu. Takšna področja, kamor se v zadnjih letih vedno bolj množično preusmerja osredotočenost uradne razvojne pomoči, so področja oskrbe migrantov v razvitih državah, krepitev varnosti razvitih držav, gospodarska širitev razvitih držav, itd.
Pripravljena publikacija prikazuje uspehe in nekatere stranpoti držav članic EU pri doseganju resničnega napredka v smeri uresničitve zastavljenih ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030. Nikakor ne moremo in smemo mimo zastavljenih vprašanj kot so: za kaj evropske vlade porabljajo uradno razvojno pomoč, za koga in kako?
Slovenija je v letu 2016 povečala izdatke za uradno razvojno pomoč, in sicer na 0,19 % BDP, kar jo uvršča v skupino najbolj odgovornih držav izmed EU 13. Navkljub temu pa ne moremo mimo dejstva, da se še vedno precejšen delež razvojne pomoči, ki je namenjena partnerskim državam za odpravljanje absolutne revščine, namenja za oskrbo migrantov in štipendiranje izobraževanja mladih, predvsem iz držav Zahodnega Balkana, ti pa pridobljenega znanja v veliki meri ne prenašajo nazaj v matične države, temveč jim slednje služi zgolj kot odskočna deska za nadaljevanje dela v kateri izmed razvitih držav.
Ob tej priložnosti Albin Keuc, direktor platforme SLOGA, ki kot nacionalna platforma sodeluje pri pripravi poročila za Slovenijo, poudarja: »Pozdravimo lahko povečanje sredstev za razvojno sodelovanje v 23-tih od 28 držav članic v EU in opozoriti na zaskrbljujoč trend povečevanja na račun stroškov obravnave beguncev v državah članicah, vezane pomoči, oprostitve dolgov in odplačila obresti. Od 28-tih držav jih je 5 (Danska, Luksemburg, Švedska, VB in Nemčija) doseglo ali preseglo zavezo 0,7 % BNP za uradno razvojno pomoč. Slovenija se je z novo Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarne pomoči, ki je bila sprejeta konec septembra 2017, zavezala, da si bo prizadevala v prihodnjih letih doseči 0,33 % BNP za uradno razvojno pomoč. To je naloga, ki od vseh deležnikov razvojnega sodelovanja v Sloveniji zahteva največjo mero odprtosti in sodelovanja.«
Senčno poročilo, ki ga CONCORD izdaja že od leta 2005, preverja in pripravlja priporočila glede kvalitete ter kvantitete uradne razvojne pomoči, ki jo države članice EU in Evropska komisija namenjajo partnerskim državam.