Damir Žerak je posameznik, ki je z globokim razumevanjem in zavzetostjo postavil visoke standarde na področju trajnostnega razvoja, mednarodne sodelavanja in inovativnega projektnega managementa. Diplomiral je na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je pridobil univerzitetno izobrazbo v uporabnih družbenih študijah in je trenutno na poti do dokončanja specializacije v medkulturnem managementu. Damirjeva kariera je obsežna in raznolika; od vodenja razvojnega centra v Ptuju, kjer je spodbujal podjetništvo med mladimi, do vodenja projektov v Zavodu medgeneracijske vzajemnosti, kjer je bil ključen pri izvajanju trajnostnih projektov na globalni ravni.
5. junija vsako leto praznujemo Svetovni dan okolja, ki je postal največja globalna platforma za ozaveščanje o varstvu okolja. Praznovanje se je začelo leta 1973 pod okriljem Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in od takrat naprej raste v obsegu in pomenu. Ob spremljanju različnih dogodkov in izjav, se je vredno vprašati, kaj lahko sam storim za okolje. Obnova krajine, sajenje dreves, zmanjšanje onesnaženja – vse to so pomembni koraki, ki jih lahko vsak izmed nas sprejme. Včasih se zdi, da so naši individualni napori majhni v primerjavi z velikimi globalnimi problemi, vendar verjamem, da vsak majhen korak šteje.
Globalni pogled na obnovo zemljišč
Praznovanje Svetovnega dneva okolja je letos pritegnilo pozornost na problematiko degradacije tal, dezertifikacije in suše ter na potenciale obnove zemljišč. Povsod po svetu so ljudje sodelovali v različnih dogodkih in razpravah, ki so poudarjale, kako lahko obnova krajine, ki vključuje vse od sajenja dreves do zmanjševanja onesnaženja, pomaga končati degradacijo zemljišč, ki prizadene več kot 3 milijarde ljudi. Preprosti koraki, kot so sajenje dreves, zmanjšanje uporabe plastike in recikliranje, so lahko zelo učinkoviti.
Pomen trajnostnih razvojnih ciljev
Letošnji Svetovni dan okolja je bil osredotočen na trajnostni razvojni cilj št. 15 – Življenje na kopnem. Ta cilj poudarja pomen varstva, obnove in trajnostne uporabe kopenskih ekosistemov, trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, boja proti dezertifikaciji, ustavitve in povračila degradacije zemljišč ter ustavitve izgube biotske raznovrstnosti. Poudarjanje tega cilja je ključno, saj kopenski ekosistemi zagotavljajo osnovne ekosistemske storitve, kot so čista voda, rodovitna tla in čisti zrak. Letos smo videli, kako lahko preprosti ukrepi, kot so sajenje dreves in zmanjšanje onesnaženja, prispevajo k doseganju tega cilja.
Slovenija in Svetovni dan okolja
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo v letu 2023 namakanih 4.058 hektarjev zemljišč, kar je 18 % manj kot leto prej. Več kot dve tretjini te površine (68 %) so pokrivali njive in vrtovi, 12 % sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, 7 % pa rastlinjaki, travniki in vinogradi. Ta statistika me opomni, kako pomembno je, da varčujemo z vodo in skrbno načrtujemo njeno uporabo. Z majhnimi spremembami, kot je zbiranje deževnice za zalivanje vrta, lahko prispevamo k trajnosti. Kljub manjši površini namakanih zemljišč poraba vode narašča. Leta 2023 je bilo za namakanje porabljenih 4,7 milijona m3 vode, kar je 37 % več kot leta 2022. Večina vode (88 %) je bila pridobljena iz površinskih voda, 12 % pa iz podtalnice. Podatki za leto 2021 kažejo povečanje emisij CO2 v cestnem prometu na 2.682 kg CO2 na prebivalca, kar je 16 % več kot leto prej. V osebnem prometu so emisije znašale 1.451 kg CO2 na prebivalca, kar je 26 % več kot leta 2020. Za varstvo okolja je Slovenija leta 2022 namenila 409 milijonov EUR, kar je 17 % več kot leto prej. Največji del teh sredstev (35 %) je bil namenjen upravljanju odpadnih voda. Tekoči izdatki za varstvo okolja so bili 831 milijonov EUR, 47 % teh sredstev je bilo namenjenih ravnanju z odpadki. To kaže na resen pristop Slovenije k varovanju okolja, kar me navdihuje, da tudi sam prispevam k tem prizadevanjem. Te statistike me navdihujejo, da z majhnimi koraki prispevam k boljši prihodnosti. Varčevanje z vodo, zmanjševanje emisij in odgovorno ravnanje z odpadki so dejanja, ki jih lahko vsakdo sprejme.
Svetovni dan okolja je pomemben opomnik, da je naš planet naš edini dom in da moramo vsi skupaj delovati za njegovo varovanje in obnovo. Letos smo videli neverjetno globalno angažiranost in pomembne pobude, ki nas opominjajo na moč obnove in potrebo po trajnostnem razvoju. Praznovanje tega dne nam daje upanje in pogum, da nadaljujemo z varstvom našega okolja za prihodnje generacije. Slovenija, z njeno bogato naravno dediščino in močno tradicijo trajnostnega razvoja, naj postane odličen primer, kako lahko posamezne države prispevajo k globalnim okoljskim ciljem. Z odgovornim upravljanjem z vodnimi viri, zmanjševanjem odpadkov in vlaganjem v varstvo okolja naj Slovenija dokazuje, da je mogoče doseči trajnostni razvoj in varovanje okolja hkrati. Mednarodna skupnost mora okrepiti svoje napore za zaščito našega planeta. Svetovni dan okolja nas opominja, da je obnova ekosistemov in trajnostno ravnanje z naravnimi viri ključnega pomena za našo prihodnost. S skupnimi močmi lahko zagotovimo zdrav in trajnosten planet za prihodnje generacije.
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
Sorodne objave:
Ne glede na vse
Rešitve za globalne izzive vedno iščemo v domačem okolju
V Tednu globalnega učenja smo v središče postavili medijsko pismenost
Vrtičkanje kot klic k zeleni revoluciji: Kako majhni vrtovi spreminjajo svet
Zagotavljanje dostopa do pitne vode za vse!
Teden globalnega učenja 2023 – Globalno izobraževanje je izobraževanje, ki ljudem omogoča, da kritično razmišljajo o svetu