29. septembra 2017 je v Veliki dvorani Fakultete za družbene vede v Ljubljani potekal simpozij Mladi za boljše okolje: okoljski študentski simpozij. Ta je potekal v okviru projekta Sinergija spoznanj o okolju med akademsko in lokalno skupnostjo – Mladi za boljše okolje, pri katerem sodelujejo študenti ljubljanske univerze pod okriljem Fakultete za družbene vede in društva Focus.
Z uvodnimi nagovori so nas najprej pozdravili dr. Branka Kalenić Ramšak, prorektorica Univerze v Ljubljani in dekanja Filozofske fakultete, dr. Tomaž Deželan, prodekan Fakultete za družbene vede, dr. Metka Tekavčič, dekanja Ekonomske fakultete, dr. Miha Juhart, dekan Pravne fakultete in Martin Nedoh, predstavnik projekta Mladi za boljše okolje. Vsi uvodničarji so izrazili naklonjenost dogodku in izpostavili, da okoljska problematika zahteva vso pozornost.
Martin Nedoh je povedal, da je dogodek nastal iz spoznanja, da na mnogih fakultetah in akademijah Univerze v Ljubljani študentje in študentke ustvarjajo diplomske in magistrske naloge na temo okolja, med katerimi pa ni dialoga. Posledično se soočamo z izostankom razmisleka o skupnih točkah in razlikah med načini koncipiranja in spopadanja z okoljskimi temami na področju študentske okoljske produkcije. Zato je bil namen simpozija združiti in vzpostaviti novo razmerje med okoljsko produkcijo različnih ved, saj interdisciplinarna narava okoljskih vprašanj zahteva celovito in bolj poglobljeno mišljenje okoljskih vprašanj (problemov).
Po uvodnih nagovorih so sledile predstavitve 16 študentk in študentov, ki so v zadnjih dveh študijskih letih diplomirali oziroma magistrirali na Filozofski fakulteti, Fakulteti za družbene vede, Pravni fakulteti, Pedagoški fakulteti ali Ekonomski fakulteti na temo okolja. Preko predstavitev so udeleženci dogodka lahko občutili vso širino okoljskega področja in spoznali najrazličnejše načine spopadanja in zamišljanja okoljskih tematik. Govorilo se je tako o okoljskem izobraževanju, naraščanju temperature morja, analizi okoljskih dokumentarcev, podnebnih spremembah kot intenzifikatorju spopadov in o kompleksnosti reševanja problema onesnaženja okolja.
V tretjem, sklepnem delu, so svoje mnenje o pretekli in prihodnji študentski okoljski produkciji podali tudi mentorji študentskih okoljskih del – dr. Dušan Plut, Filozofska fakulteta, dr. Luka Omladič, Filozofska fakulteta in dr. Drago Kos, Fakulteta za družbene vede. Dr. Plut: “Pri študentski okoljski produkciji lahko skozi čas vidimo napredek – ta prehaja od proučevanja posameznih oblik onesnaževanja k trajnostnemu, sonaravnemu razvoju ter od diagnoze k prognozi.” Dodal je, da je študentsko raziskovanja vseeno pogosto premalo poglobljeno in da je “potrebno stremeti h kaskadnemu dograjevanju rezultatov med različnimi strokami in smermi”. Dr. Kos je opozoril, da je kljub deklarativnemu stremljenju k interdisciplinarnosti slednja v praksi zelo pomanjkljivo izvajana. Eden od vzrokov za to je “sama obstoječa kultura, ki zanemarja celovitost”. Dr. Omladič pa je govoril o vlogi univerze – skupnosti študentov, profesorjev in drugih zaposlenih – znotraj širših, družbenih procesov v smeri bolj zelene prihodnosti. Po njegovem je naloga univerze v tem, da pri zelenih stremljenjih identificira lažne, iracionalne argumente in da v ospredje postavi stremljenje k resnici, pravici ter etiki.