Ko je filmska ekipa DR pred 40 leti obiskala revno gorsko vasico Maliwa, je novorojenemu otroku predvidela črno prihodnost. Danes se otroci rodijo v povsem drugačen svet.
Rojstvo otroka – od brezupnosti do čudeža v Maliwi
Rodi se afriški otrok. Rodi se v Tanzaniji. »Verjetnost, da bo otrok preživel, je majhna,« pravi moški glas v danščini med posnetkom v živo, ki prikazuje jokajočega novorojenčka, ki je pravkar prišel na svet v gorski vasi Maliwa v Tanzaniji. Tako se začne dokumentarec DR Rojstvo otroka iz leta 1987.
Ob posnetkih otrok z muhami okoli oči so danski gledalci izvedeli, da v Maliwi otroci umirajo zaradi pogostih bolezni, kot so driska ali celo prehlad, oslabljeni zaradi podhranjenosti. Vaščani so bili več mesecev iz leta lačni ter se prehranjevali s koreninami in listi, ko je pošla letina. Niso imeli dostopa do čiste vode. Živeli so v glinenih hišah s slamnato streho, moški pa so bili več mesecev naenkrat odsotni za dninarsko delo. Povsod so šli peš – v vasi ni bilo niti enega kolesa.
Filmsko ekipo je v Maliwo pripeljal danski raziskovalec razvoja Esbern Friis-Hansen, ki je v začetku 80. let prejšnjega stoletja proučeval življenjske razmere v enem najrevnejših in najtežje dostopnih območij Tanzanije.
Danes se je vrnil z Najboljšimi novicami iz sveta. Maliwa danes skriva majhen čudež, o katerem je slišalo le malo Dancev. V zadnjih 40 letih se je revščina zmanjšala – z 85 odstotkov leta 1987 na 25 odstotkov danes. Vas ima svojo zdravstveno kliniko, umrljivost otrok v regiji pa se je od preloma tisočletja zmanjšala za več kot 70 odstotkov. Šolanje je, tako kot v preostali Tanzaniji, brezplačno, otroci, ki opravijo izpite, pa lahko nadaljujejo šolanje na srednji šoli v bližnjem mestu.
Kaj pa se je zgodilo z deklico, ki jo je ob rojstvu posnela danska televizijska ekipa? Odpravili smo se, da jo poiščemo.
________________________________________
Pravkar smo prispeli iz večjega trgovskega mesta Njombe, oddaljenega 120 kilometrov, in na prvi pogled je bilo čudež v Maliwi težje opaziti, kot smo si to predstavljali.
»Če priletite neposredno iz Kopenhagna in pristanete tukaj, bi še vedno mislili, da so ljudje revni,“ pravi Esbern Friis-Hansen. Hodi po glavni ulici Maliwe – luknjasti makadamski cesti, ob kateri stoji okoli 20 majhnih trgovin in nekaj gostiln. Zvočnik predvaja Afrobeat glasbo, par mladih moških pa dirka z motornimi kolesi.
V bližini se je zbrala skupina radovednih otrok v umazanih majicah in obrabljenih sandalah, z lizikami v rokah.
»Njombe doživlja hiter gospodarski razvoj. Tam lahko kupite vse. Maliwa je v primerjavi še vedno revno območje, toda tudi tu se je veliko spremenilo. Tisti z največ denarja imajo zdaj motorje, televizorje in okna. Vsi imajo na svojih hišah pločevinaste strehe in dostop do čiste pitne vode,« razloži Friis-Hansen.
»V 80. letih si veljal za bogatega, če si imel hišo iz opek. Danes pa so kriteriji, če imaš okna, sončne celice, televizor in tekočo vodo,“ nadaljuje.
________________________________________
Afriška deklica, ki je preživela
V Maliwi naslednje jutro prejmemo veselo novico: deklica iz filma DR je kljubovala mračnim napovedim in preživela lakoto in revščino. Ime ji je Edina Reuben Sanga. Danes je 38-letna mati štirih otrok in se je pripravljena srečati z nami.
Edino obiščemo v njeni majhni opečni hiši na vrhu gore, kjer živi s svojimi otroki.
»Odraščati tukaj je bilo težko. Nismo imeli dovolj hrane ali denarja za šolske uniforme, spali pa smo na blazinah na tleh,“ se spominja podrobnosti svojega otroštva v Maliwi.
Čeprav ima njena kuhinja še vedno tla iz blata, odprto ognjišče in obrabljena plastična vedra, je njeno življenje danes povsem drugačno.
»Denar služim s prodajo koruze, pšenice, krompirja in fižola v vasi. Vodo lahko prinesem iz bližnje pipe. Večina ljudi tukaj ima zdaj dovolj hrane in lahko ob bolezni obišče zdravnika,“ pojasnjuje.
Nenadoma se ulije močan dež in vsi se umaknemo v Edinin dom s pločevinasto streho, ki je zelo drugačen od hiše iz bambusa in slame, kakršno so imeli njeni starši.
________________________________________
Ptiček z bencinom na zadnjem sedežu
Tanzanija je že dolgo pogosta prejemnica pomoči, deloma zaradi svoje odprtosti za mednarodno sodelovanje. Danska je v zadnjih 60 letih Tanzaniji zagotovila več pomoči kot katera koli druga država.
V zadnjem desetletju je država doživela znaten gospodarski razvoj, ki je še posebej viden v večjih mestih, kot je Njombe. Vendar je napredek dosegel tudi oddaljena in težko dostopna območja.
Maliwa leži 900 kilometrov stran od Dar es Salaama, 2000 metrov visoko na gori. Zadnjih 21 kilometrov poti je še vedno po neravni makadamski cesti. V osemdesetih letih je bil prihod v vas povsem drugačen.
»Komajda smo se lahko odpravili globlje v podeželje, kot v Maliwo. Vas je bila obubožana, zelo izolirana od vlade, in ljudje so živeli enako kot so vedno,« se spominja Friis-Hansen.
»V osemdesetih je potovanje iz Dar es Salaama do sem trajalo tri dni ali več. Ni bilo asfaltiranih cest, zadnjih 30 kilometrov pa je trajalo veliko ur. Imel sem samo majhen avtomobil in tu ni bilo bencina, zato sem na zadnjem sedežu peljal dva 60-litrska kanistra goriva, da sem se lahko vrnil. To je bil prvi avtomobil, ki je prišel v vas; imenovali so ga ndege mdogo – ‚ptiček‘.«
________________________________________
Denar v borovcih
V osemdesetih je bila večina ljudi revnih. Ko se je Friis-Hansen vrnil 30 let pozneje, se je vas drastično spremenila: delež vaščanov, ki niso bili niti revni niti bogati – srednji razred – se je povečal s petih na 50 odstotkov.
Po mnenju raziskovalca je denarna pomoč skupaj z vladnimi naložbami zagotovila vodo, boljše šole in zdravstveno varstvo. Izboljšave s poljščinami in namakanjem so tudi pomagale. Največja gospodarska sprememba pa je bila posledica tržnih sil. V južnem goratem območju, kjer leži Maliwa, je gozdarstvo spremenilo življenja mnogih ljudi.
»Največja sprememba so borovci, ki so jih ljudje posadili na gorskih pobočjih, kjer so se pred 40 leti pasle koze in krave. Zdaj so povsod borovci in gozdovi. Borovci so prinesli blaginjo. Po 10–15 letih jih posekajo v deske in prodajo v Dar es Salaamu, s čimer zaslužijo veliko več kot s pridelki. Dela je veliko manj, zato je to izjemna zgodba o uspehu.«
Edina se pozneje spusti po pobočju, da si v vaškem baru, kjer običajno zvečer predvajajo nogomet, ogleda stari dokumentarec DR. Soba se hitro napolni in ljudje vzklikajo, ko prepoznajo svoje družinske člane iz preteklih časov.
Ko se zmrači, svetilke na sončno energijo osvetljujejo majhne hiše ob pobočjih kot zvezdice – opomin, da je razvoj Tanzanije dosegel tudi majhno vasico Maliwa, kljub njeni revščini.
Najboljše novice iz sveta je bil v Tanzaniji s podporo sklada OpEn Ministrstva za zunanje zadeve.
❦ ❦ ❦
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
Sorodne objave:
Droni rešujejo življenja mater in novorojenčkov na Madagaskarju
V Gani droni dostavljajo kri in cepiva namesto orožja
Ljubljana uvaja trajnostni rečni prevoz
Oblikovanje dolgoročnega proračuna EU: Ključne ugotovitve iz poročila INI Evropskega parlamenta o večletnem finančnem okviru
Partnerstva, ki spreminjajo svet – okrogla miza platforme SLOGA v Kopru
Fajon: Slovenija je zaradi svojega razvojnega in humanitarnega angažmaja cenjena in ugledna država