Kako ubraniti pravico do protesta? Zakaj je to pomembno? Kakšne so izkušnje z uresničevanjem in zagovarjanjem pravice do protesta na Poljskem (pri protestih za pravice žensk in proti prepovedi splava, t. i. »Vsepoljska ženska stavka« oz. »Ogólnopolski strajk kobiet«)? In kakšne v Franciji, kjer se od leta 2016 zoperstavljajo omejitvam protestov in napadom na nevladne organizacije in aktiviste ter so v zagovor pravice do protesta vzpostavili koalicijo Vox Public in povezali več kot ducat organizacij civilne družbe, ki delujejo na področju boja proti diskriminaciji, zagovarjanja socialne pravičnosti ter varstva narave in okolja?
Odgovor na to bomo iskali na spletnem pogovoru, ki ga Mirovni inštitut organizira v torek, 23. februarja ob 11. uri. O svojih bogatih izkušnjah bo spregovorila Marta Lempart, voditeljica gibanja, ki organizira proteste proti prepovedi splava na Poljskem zato tarča pregona in kaznovanja zaradi organizacije protestov, pa tudi tarča številnih groženj in sovražne propagande v provladnih medijih. Poleg nje bosta nastopila še Draginja Nadaždin, direktorica Amnesty International Poljska od leta 2007, in Jean-Marie Fardeau »nacionalni delegat« v skupščini organizacije VoxPublic in tudi član njenega ožjega zagovorniškega tima.
Pogovor je del projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji.
Slovenska izkušnja
Kot je Mirovni inštitut ugotovil v svojem poročilu o značilnostih napadov na civilno družbo v Sloveniji, se udeležence in organizatorje »kolesarskih protestov« v Sloveniji od začetka protestov do danes omejuje z visokimi globami zaradi udeležbe na protestih, z ukrepi omejevanja gibanja z zapiranjem trgov in ulic, s policijsko uporabo fizične sile proti udeležencem protestov ter pridržanjem protestnikov, s policijskim legitimiranjem in oviranjem državljank in državljanov, namenjenih na proteste, ali zaradi suma, da so namenjeni na proteste, z zastraševanjem protestnikov pred in med protesti z mobilizacijo in prisotnostjo številnih enot policije, tudi specialnih enot, policijskih vozil, helikopterjev in policijske konjenice na krajih protesta, s policijskim snemanjem in hrambo posnetkov udeležencev protesta, z ovadbami tožilstvu zaradi napisov »Smrt janšizmu«, z diskreditacijskimi izjavami predsednika vlade in ministra za notranje zadeve, z organizacijo kontraprotestov »rumenih jopičev« na istih lokacijah v istem terminu, s sovražnimi, lažnivimi in diskreditacijskimi objavami o udeležencih in organizatorjih protesta v medijih in na družbenih omrežjih, ki jih ustvarjajo in razširjajo predstavniki in podporniki vlade, zlasti vladajoče stranke SDS.
Pogovor je del projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji.
Na delavnico se lahko prijavite na elektronski naslov: brankica.petkovic@mirovni-institut.si do petka, 19. februarja.
***
Posnetek pogovora: