Ob svetovnem dnevu humanitarnosti, ki ga obeležujemo 19. avgusta, se spominjamo ljudi, ki jih prizadenejo konflikti, naravne nesreče in druge krize, ter pomena solidarnosti in humanitarnega delovanja. Humanitarna pomoč ni le odziv na krize, temveč tudi sodelovanje različnih akterjev, znanj in virov pri iskanju konkretnih rešitev za ljudi in skupnosti, ki jih krize prizadenejo. Humanitarna pomoč je pomemben del širšega področja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči (MRSHP), pri katerem lahko pomembno vlogo igrajo tudi znanje, izkušnje in inovacije slovenskih organizacij ter podjetij.
Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč (MRSHP) sta pomemben del prizadevanj Slovenije za bolj pravičen, varen in trajnosten svet. V praksi se kažeta na številnih področjih – od zagotavljanja hrane, pitne vode, zdravil in nujne pomoči ob naravnih nesrečah ali oboroženih spopadih do obnove domov, zdravstvene in druge infrastrukture, podpore izobraževanju ter psihosocialne pomoči. Posebna pozornost je namenjena najbolj ranljivim skupinam, med njimi otrokom, ženskam, razseljenim osebam in prebivalcem območij, ki jih prizadenejo dolgotrajne krize. Slovenija pri tem sodeluje s partnerskimi državami, mednarodnimi organizacijami, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki ter s svojim znanjem in izkušnjami prispeva k reševanju skupnih globalnih izzivov.
Kot konkreten primer lahko izpostavimo humanitarno-razvojni projekt Slovenske karitas v Ruandi, namenjen opolnomočenju žensk in krepitvi podnebno odpornih skupnosti. Do leta 2028 želi projekt izboljšati prehransko varnost in ekonomski položaj 3.000 ranljivih gospodinjstev, njegovi učinki pa bodo z dostopom do vode, trajnostnim kmetovanjem, novimi poslovnimi priložnostmi in uporabo naprednih tehnologij dosegli širšo skupnost 30.000 prebivalcev.
GOSPODARSKA DIPLOMACIJA IN ZASEBNI SEKTOR
Vse pomembnejše postaja tudi povezovanje javnega, nevladnega in zasebnega sektorja. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije (MZEZ) je med drugim že izpostavilo vprašanje vključevanja gospodarske diplomacije v MRSHP ter možnosti uspešnejšega sodelovanja javnih in zasebnih akterjev. Slovenija tako s svojim znanjem ne le pomaga drugim državam, temveč s tem ustvarja priložnosti, od katerih ima korist tudi domače gospodarstvo. Denar namreč ni edina oblika pomoči; izjemno dragoceni so prenos znanja, napredna tehnologija, inovacije in empatija, ki se povezuje s podjetništvom.
KO ZNANJE SLOVENSKIH PODJETIJ POSTANE DEL HUMANITARNE REŠITVE
Na primeru že omenjenega projekta Slovenske karitas za krepitev podnebno odpornih skupnosti v Ruandi se vključuje tudi slovensko visokotehnološko podjetje ElevonX iz Tržiča, ki s svojim znanjem in tehnologijo prispeva k večji odpornosti lokalnih skupnosti na posledice podnebnih sprememb in naravnih nesreč.
Skupaj s podjetjem GeoCodis iz Kranja bo s pomočjo satelitskih podatkov in dronov razvilo sistem za spremljanje suš, poplav in rabe kmetijskih zemljišč ter zgodnje opozarjanje na naravne nesreče v lokalnih skupnosti v Ruandi. Projekt tako krepi odpornost lokalnih skupnosti, hkrati pa omogoča prenos in mednarodno uveljavljanje slovenskega znanja, tehnologij in inovativnih rešitev.
»Podjetja v mednarodnem razvojnem sodelovanju pogosto vidijo le izzive, a gre za izjemno priložnost, da svoje tehnologije preizkusimo v najbolj zahtevnih pogojih in hkrati naredimo nekaj zares dobrega. Za nas je podjetništvo v okviru humanitarne pomoči način, kako empatijo pretvoriti v konkretne, trajnostne rešitve, ki odpirajo vrata slovenskim inovacijam v svetu,« pojasnjuje Tomaž Plešec iz Elevonx.
NA MLADIH SVET PODJETNIŠTVA STOJI
Vključevanje mladih v razpravo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči (MRSHP) je pomembno za boljše razumevanje globalnih izzivov in iskanje novih, trajnostnih rešitev. Mladi lahko prav v povezovanju podjetništva, inovacij in humanitarnosti prepoznajo sodoben model razvoja, ki lahko ustvarja pozitivne učinke tako za lokalne skupnosti kot za gospodarstvo.
Na preplet humanitarnosti in podjetništva z navdušenjem gleda tudi Vid Gojković, magistrski študent podjetništva ter predsednik študentskega sveta na Ekonomski fakulteti UL: »Včasih humanitarnost in podjetništvo predstavljamo skoraj kot nasprotji (kot da mora eno temeljiti na empatiji, drugo pa na dobičku). Mislim, da je to precej zastarel pogled. Empatija brez izvedbe lahko ostane le dobra namera, tehnologija brez empatije pa le produkt. Največ se zgodi, ko povežemo oboje. Prav zato se mi zdi preozko, če podjetniške priložnosti iščemo le tam, kjer že obstajata trg in kupna moč. Nekateri največji problemi ostajajo nerešeni prav zato, ker ljudje, ki jih najbolj občutijo, za klasičen trg niso dovolj zanimivi. Tu lahko povezovanje javnega, humanitarnega in zasebnega sektorja odpre prostor za rešitve, ki sicer sploh ne bi nastale. Za mlade podjetnike je to še posebej zanimivo. V okoljih z malo infrastrukture in omejenimi viri inovacija nima privilegija, da je draga, zapletena ali občutljiva. Delovati mora z manj. In prav takšne omejitve pogosto rodijo bolj preproste, dostopne in učinkovite rešitve, ki se lahko pozneje izkažejo za uporabne tudi drugje. Pri takšnih projektih ne gre le za to, kaj lahko slovensko podjetje odnese v svet, ampak tudi, kaj lahko iz sveta prinese nazaj. Morda je prav to ena največjih priložnosti za našo generacijo podjetnikov: da največje družbene omejitve ne vidimo le kot problem, ampak kot izhodišče za boljšo inovacijo.«
LETO PRILOŽNOSTI ZA PROSTOVOLJSTVO
Leto 2026 so Združeni narodi razglasili tudi za Mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj. To je dodaten opomnik, da pomoč ni le denarna: prostovoljstvo, deljenje znanja, inovacije, odgovorno podjetništvo in povezovanje različnih sektorjev so lahko prav tako pomemben del skupnega odgovora na globalne izzive.
Projekt Glasovi za spremembe, ki si prizadeva za boljše razumevanje globalnih izzivov in večjo podporo MRSHP, vodi Platforma SLOGA, ki jo lahko spremljate na Facebook in Instagram profilu.
______________
Projekt “Glasovi za spremembe” sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev ter ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije ali Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
Sorodne objave:
Izpolnimo šestnajsti cilj trajnostnega razvoja!
Življenje na robu: Humanitarna resničnost v Sudanu
Forus 2026: povzetek in ključni vpogledi v agendo po letu 2030
Slovenska karitas in Slovenija ostajata še naprej zvesti pomoči ranljivim v Ukrajini
Srečanje MZEZ in platforme SLOGA ob podpisu strateškega partnerstva za ozaveščanje javnosti v okviru projekta Glasovi za spremembe
Ko si težko ogreješ dom in prideš do zdravnika