Robin Dewa je magister zgodovine in učitelj angleščine, ki se v okviru Društva Bodi svetloba ukvarja z Erasmus projekti in tematiko mednarodnega razvojnega sodelovanja od leta 2017 dalje.
OZN in njene članice so si med drugim zadale uresniti tudi šestnajsti cilj trajnostnega razvoja, ki govori o miru. Vendar, ali v resnici sploh delamo na uresničevanju tega cilja?
Vzemimo za primer Gazo. Bivši ameriški predsedniški kandidat Ralph Nader je v odptem pismu novinarjem, objavljenem na spletni strani Counterpunch, 18.avgusta 2025, zapisal, da je za posledicami izraelskih napadov na Gazo do sedaj umrlo okoli pol milijona Palestincev v Gazi, oziroma vsak četrti prebivalec. Pri tem se sklicuje tudi na poročilo dr. Paula Rogersa iz Univerze v Bradfordu v Veliki Britaniji iz srede aprila 2025, ki pravi, da so Izraelci izstrelili ali odvrgli nad Gazo eksploziv v obsegu šestih atomskih bomb, ki so padle na Hirošimo. Uničenju se poleg človeških življenj niso izognile niti bolnišnice, verski objekti kot so mošeje in cerkve, kulturni objekti itd. Ne le mednarodna skupnost, tudi nekateri Izraelci kot npr. novinar Gideon Levy iz časopisa Haaretz in izraelska mirovna organizacija B’Tselem ter ameriški Judje kot so akademik Norman Finkelstein ali profesor Jeffrey Sachs trdijo, da gre pri tem za genocid. Ker smo kot mednarodna skupnost popolnoma odpovedali in s tem nosimo vsi skupaj krivdo za to, kar se dogaja
Če gremo naprej, vojne po svetu , vključno z vojno v Ukrajini in drugod, služijo kot dober izgovor državam za pospešeno oboroževanje in s tem neizpolnjevanje šestnajstega cilja trajnostnega razvoja. Zadnji primer je tako zahteva za povečanje oboroževanja držav članic NATO na 5% BDP do leta 2035.
Po podatkih Stockholm International Peace Research Institute smo npr v Sloveniji leta 2022 namenili 1, 29% BDP za obrambo, v letu 2023 smo ta znesek povečali na 1, 34% BDP , v letu 2024 na 1, 44% BDP , v letu 2025 pa naj bi bilo za obrambo namenjenega 2% BDP, do leta 2035 pa kar 5% BDP v skladu z zahtevami NATO.
Istočasno smo v Sloveniji zmanjšali uradno razvojno pomoč revnejšim državam, kjer nesebično v težkih razmerah delujejo slovenske nevladne organizacije, misijonarke in misijonarji ter prostovoljci, iz 0, 29% BDP v letu 2022 na 0, 24% BDP leta 2023 ter na 0,23% BDP v letu 2024. Za leto 2025 še ni podatkov, a OECD DAC pravi, da naj bi se pomoč še zmanjševala v teh naslednjih letih
Aleš Gaube je v Dnevniku oktobra 2024 kritično zapisal, da sedem let po sprejetju Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči, še vedno ni politične volje, da se poveča slovenska razvojna pomoč , čeprav je trenutna vladna koalicija to zapisala v koalicijski pogodbi. Obenem je to tudi popolnoma neizpolnjena zaveza Glasu ljudstva.
Po drugi strani pa, kaj bi 5% BDP za obrambo v praksi pomenilo za Slovenijo?
5% BDP trenutno predstavlja znesek v vrednosti 3, 5 milijard evrov. S tem denarjem bi lahko vsako leto zgradili 20,000 novih stanovanj, 350 domov za starejše ali 20 novih bolnišnic, ali uveljavili minimalno neto pokojnino v višini 1000 evrov. Pomeni, da bo na račun oboroževanja prišlo do socialnih stisk v prihodnosti, mladi bi ostali brez stanovanj, družbeni standard bi padel, verjetno pa bi se še konkretno zapletli v tretjo svetovno, jedrsko vojno.
Tudi raziskovalec Nick Buxton iz Transnational Institute je junija 2025 zapisal, da bo povečano oboroževanje članic NATO privedlo do tega, da se bodo zmanjšala sredstva za socialo, okolje in druga nujna področja, bo pa prišlo do novih vojn in okoljskih katastrof.
Slovenija ima v ustavi zapisano mirovno politiko. Eno izmed sredstev za udejanjanje aktivne mirovne politike je tudi uresničevanje sedemnajstega cilja trajnostnega razvoja s povečevanjem slovenske uradne razvojne pomoči na 0, 7% BDP do leta 2030. Na SLOGI smo absolutno za mirovno politiko in popolnoma nasprotujemo povečanju oboroževanja. Povežimo skupaj šestnajsta in sedemnajsta cilja trajnostnega razvoja!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
Sorodne objave:
Ali darila in obdarovanje uničujejo naša življenja in planet?
Konec globalnega učenja v Evropi?
Odporna infrastruktura za pravično in trajnostno prihodnost
V oddaji Zelena luč tokrat o trajnostni prihodnosti prometa
Slovenska Filantropija objavlja natečaj: “Naj mentor prostovoljcev in Naj mentorica prostovoljcev 2024”