Pri reševanju več kot milijona sodčkov nafte iz zapuščenega tankerja pred jemensko obalo se je bila tekma s časom. Po več letih trdega dela je ZN uspelo preprečiti enega najhujših izlitij nafte v zgodovini.
To je bila tempirana bomba. Razpadajoči tanker blizu jemenske obale je bil napolnjen z nafto in je bil na tik pred tem da se ali potopi ali eksplodira. ZN so iz propadajoče ladje odstranili 1,1 milijona sodov nafte, tako da je bila potencialno velika okoljska katastrofa preprečena.
Če bi se nafta izlila v morje, bi to imelo katastrofalne posledice za morsko okolje, živali in koralne grebene, pa tudi za milijone ljudi, ki so odvisni od ribolova ter uvoza hrane in pomoči.
Čeprav je bilo za prevoz nafte na varno potrebno le malo časa, so bila za to potrebna leta pogajanj, ki so za ZN na koncu pomenila tekmo s časom.
»In to tekmo smo skoraj izgubili,« je za World Best News na video povezavi povedal David Gressly, direktor ZN za državno in humanitarno pomoč v Jemnu, ki od leta 2021 vodi prizadevanja za odstranitev nafte.
Stara ladja v Rdečem morju
Tanker FSO Safer, na katerem je bila velika količina nafte, leži nepremično v Rdečem morju približno devet kilometrov od severne obale bližnjevzhodne države Jemen. Tam je že od leta 1988.
Čeprav je bila ladja Safer leta 1976 zgrajena kot velikanski tanker, je bila preurejena v nekakšen plavajoči rezervoar za gorivo, tako imenovano »plavajočo enoto za skladiščenje in raztovarjanje« – od tod črke FSO v imenu ladje. Služila je kot ploščad, na katero so prevažali nafto iz jemenske puščave in jo nato od tam pretakali na druge ladje.
Ladja je stara 47 let, kar pomeni, da je potrebovala vzdrževanje, ki pa je bilo zaradi konflikta v Jemnu prekinjeno. Zaradi tega so se mnogi bali dveh različnih scenarijev: da bi ladja in nafta na njej eksplodirali ali da bi nafta iztekla v morje, ker bi se ladja potopila ali pa bi se razpočil njen trup.
Nesreča je bila blizu. Leta 2020 se je ladja prelomila in morska voda je nenadoma pritekla v strojnico.
»Če ne bi ničesar ukrenili, bi ladja potonila roku med 48 in 72 urami,« pravi David Gressly. »Leta 2020 bi prišlo do razlitja nafte, o katerem bi se pogovarjali še danes. Eno največjih razlitij nafte v zgodovini.« To bi vplivalo na ribolov, svetovno trgovino in nujno pomoč. Če bi se nafta izlila v ocean, bi bile posledice velike.
»Brez pretiravanja lahko rečemo, da bi šlo za katastrofo svetovnih razsežnosti. Izlitje ne bi vplivalo samo na Rdeče morje, ampak tudi na mednarodno trgovino. Ladja je bila tempirana bomba, ki so se je vsi zavedali, vendar nihče ni vedel, kako se spopasti z njo,“ pravi David Gressly.
Po podatkih ZN je v Jemnu v ribiški industriji zaposlenih približno pol milijona ljudi. Veliko razlitje nafte v Rdečem morju bi pomenilo konec ribolova in bi onemogočilo njihov vir preživetja. To bi pomenilo tudi, da bi bile celotne skupnosti izpostavljene strupenim snovem v vodi in zraku.
Veliko razlitje nafte bi pomenilo tudi zaprtje najbližjih pristanišč. Preko teh pristanišč v državo prihajajo hrana, gorivo in druge življenjsko pomembne zaloge – trenutno v Jemnu 17 milijonov ljudi nima hrane na mizi. Poleg tega bi lahko zaprli tudi obalne razsoljevalnice, ki slano morsko vodo spreminjajo v pitno vodo, zaradi česar bi milijoni ljudi ostali brez pitne vode.
Razlitje nafte bi lahko pomenilo tudi blokado ladijskega prometa skozi Sueški prekop, skozi katerega poteka približno 12 odstotkov svetovne trgovine. Da ne omenjamo stroškov za naravo. Rdeče morje je polno edinstvenih vrst, ki ne živijo nikjer drugje, v njem pa se nahaja tudi eden najdaljših koralnih grebenov na svetu.
Politična negotovost in konflikti otežujejo delo
Na srečo ladja ni eksplodirala ali se potopila, reševalna akcija pa je bila hitra. 25. julija 2023 se je začelo črpanje nafte iz propadajočega tankerja Safer na varno ladjo. Do 11. avgusta 2023 – 18 dni pozneje – je bilo delo končano.
Po drugi strani pa prizadevanja za dosego dogovora o reševanju nafte na varno potekajo že od leta 2018. Eden od razlogov, zakaj je trajalo tako dolgo, da je prišlo do rešitve težave, je, da je ladja ob jemenski obali, Jemen pa je že devet let ujet v nasilen konflikt z velikimi posledicami za prebivalstvo.
»Nedvomno gre za veliko in resno humanitarno krizo, ki je deloma posledica dejstva, da je bil Jemen pred trenutnim konfliktom gospodarsko revna država,« pravi Maria-Louise Clausen.
Maria-Louise Clausen je višja raziskovalka na področju globalne varnosti in svetovnih nazorov na danskem inštitutu za mednarodne študije DIIS in se posebej posveča Jemnu. Pojasnjuje, da se je sedanji konflikt začel, ko je notranja skupina Hutijev leta 2014 zavzela glavno mesto Sana v znak protesta proti takratnemu predsedniku in potekajočemu političnemu procesu.
Zaradi tega je država zdaj razdeljena na sever in jug. Severni del države, kjer je glavno mesto Sana, je pod nadzorom Hutijev. Južni del države je formalno pod nadzorom mednarodno priznane vlade, ki jo večinoma podpira sosednja Savdska Arabija.
Spor je eden od razlogov, zakaj je bilo težko doseči dogovor o prenosu nafte.
»Očitno bi bilo nafto bolje prodati ali jo uporabiti za kaj bolj smiselnega, kot pa da samo leži tam in lahko povzroči razlitje. Toda mednarodno priznana vlada trdi, da je bila družba FSO Safer pred spopadom v državni lasti, Hutiji pa pravijo, da nadzorujejo to območje, zato želijo plačilo za nafto, če bo odstranjena,« pravi Maria-Louise Clausen.
Tudi David Gressly iz ZN pravi, da so bili gospodarski interesi dejavnik, ki je preprečeval sklenitev sporazuma.
»Zato smo se odločili, da to pustimo ob strani. Bilo je zapleteno in ladja bi lahko vsak trenutek razpadla,« pravi. »Raje smo se osredotočili na to, da staro nafto iz tankerja prenesemo na nov tanker, in tako pridobimo več časa za dolgoročno rešitev problema. To smo v bistvu tudi storili.«
Najtežje pridobiti sredstva
Težav ni povzročal le konflikt. Izkazalo se je, da je težko zbrati denar, potreben za operacijo.
»Za politično rešitev je bilo res potrebnih le približno šest mesecev, vendar se je izziv iz političnega prelevil v finančni,“ pravi David Gressly.
Po podatkih ZN je celoten proračun za reševalno operacijo znašal 143 milijonov dolarjev.
»Mislil sem, da bo lažje pridobiti sredstva, kot se je izkazalo, ocenili smo namreč, da bi sanacija stala 20 milijard dolarjev,« pravi. Torej bi bilo čiščenje razlitja nafte veliko dražje kot njegovo preprečevanje.
»Ta poslovni model je precej očiten. Vendar je bilo države članice in zasebni sektor težko prepričati v prispevanje sredstev,« pravi David Gressly. »Ko je nekaj problem vseh, postane nikogaršnji. In potem vsi čakajo, da ga bo odpravil nekdo drug.«
Vendar pa ne dvomi, da bi denar pritekel, če bi se nesreča dejansko zgodila.
»Za pripravljenost na izredne razmere so namreč rezervirana sredstva. Toda nihče v nobeni državi v proračunu ni namenil denarja za preprečevanje takšnih razmer. V proračunu ni sredstev za preprečevanje. Zato je veliko držav članic težko našlo način, kako bi preprečevanje financirale, čeprav so imele voljo, da to storijo,« pravi.
Veliko olajšanje
Uspelo jim je zbrati večino sredstev. Posojilo Humanitarnega sklada ZN v višini 20 milijonov ameriških dolarjev, donacije iz številnih držav in množično financiranje pa so omogočili, da se je Program ZN za razvoj lotil dejanske operacije nakupa tankerja in prevoza nafte na varno. Velika večina od 1,14 milijona sodov nafte je bila odstranjena, vendar sta ostala še nekaj manj kot dva odstotka tovora nafte, ki ga bo skupaj s končnim čiščenjem odstranila družba FSO Safer.
»Ko smo končali s premeščanjem nafte, smo se odpravili v Džibuti, kjer je bila logistična baza operacije. Tu sem se srečal z vlado in pristaniškimi oblastmi ter se jim zahvalil za vso podporo, ki so nam jo nudili,« pravi David Gressly.
»Sestal sem se z več ministri, zunanjim ministrom in predsednikom. Vsi so povedali isto: ‘To, da je zadeva rešena, nam je v veliko olajšanje.’«
Še vedno je treba razjasniti, kaj se bo zgodilo z nafto v prihodnosti, in še vedno je treba stari tanker spraviti na varno, vendar je nevarnost enega največjih razlitij nafte v svetovni zgodovini minila.
Vir.
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
Sorodne objave:
Približujejo se Tedni vseživljenskega učenja 2024
Vsi smo podnebni navdušenci. Le da se tega ne zavedamo.
Vse več Afričanov dobiva električno energijo: male sončne celice spreminjajo pravila igre
Zgodovinsko glasovanje v Ekvadorju: Nafta mora ostati v zemlji.
Napredek v najrevnejši državi na svetu: burundijski otroci se vračajo v šolo
Antilopa iz ledene dobe je bila tik pred izumrtjem: zdaj ni več ogrožena