Generalni sekretar ZN António Guterres je v petek, 25 let po zgodovinskem referendumu, ki je leta 2002 tlakoval pot do neodvisnosti Vzhodnega Timorja, parlamentarcem v Vzhodnem Timorju dejal, da se lahko svet veliko nauči iz njihovega navdihujočega boja za samoupravo.
Zakonodajalci so vodjo ZN med praznovanjem v prestolnici Dili presenetljivo imenovali za častnega državljana otoške države jugovzhodne Azije, zaradi česar je vodja ZN izjavil, da je ponosen, da je zdaj del tako „junaškega ljudstva“.
Boj takratnega Vzhodnega Timorja za osvoboditev izpod kolonialne vladavine Portugalske in nato nasilne okupacije Indonezije leta 1976 se je končal leta 1999 z referendumom, ki so ga 30. avgusta organizirali ZN.
Indonezijska vlada je oktobra istega leta po večtedenskih smrtonosnih spopadih in uničenju uradno priznala večinsko podporo neodvisnosti, nato pa so mirovne sile ZN nadzorovale prehod na popolno samoupravo – rojstvo neodvisnega Vzhodnega Timorja.
Portugalščina in timorščina
„S ponosom prevzemam državljanstvo junaškega ljudstva in storil bom vse, da bodo lahko Timorci, ko bom končal svoje dolžnosti, ponosni na to, kar je lahko storil njihov državljan,“ je dejal Guterres zakonodajalcem.
Izjavo je podala predsednica nacionalnega parlamenta Maria Fernanda Lay, prva ženska, ki je predsedovala zakonodajnemu domu v Vzhodnem Timorju, med praznovanjem glasovanja leta 1999, ki je v lokalnem okolju znano kot „ljudsko posvetovanje“.
Parlamentarci so počastili vlogo, ki jo je imel Guterres kot nekdanji portugalski predsednik vlade pri podpiranju zadeve Timorcev. Povedal je, da je takrat poklical več svetovnih voditeljev in jih prosil, naj uporabijo svoj vpliv, da bi preprečili pokol v Vzhodnem Timorju.
Volilna misija ZN, UNAMET, je bila med praznovanjem večkrat počaščena, Guterres pa jo je posebej omenil.
„Ženske in moški v misiji UNAMET so pokazali veliko predanost in strokovnost, saj so v kratkem času ter kljub ustrahovanju in grožnjam organizirali obsežen referendum. Po ljudskem posvetovanju in ob širjenju nasilja so ponovno pokazali izjemen pogum in občutek za poslanstvo.“
Zasejana semena suverenosti
Razmere so se stabilizirale šele septembra 1999, ko je Varnostni svet odobril napotitev večnacionalnih mirovnih sil INTERFET. Guterres je spomnil tudi na druge misije ZN, ki so prispevale k miru v Vzhodnem Timorju.
Vodja ZN je pohvalil „izjemen pogum in neutrudno odločnost Timorcev“ ter dejal, da se „svet od Vzhodnega Timorja lahko veliko nauči“.
Vodja parlamenta Maria Fernanda Lay je dejala, da je glasovanje na referendumu pomenilo težo 24-letnega upora proti indonezijski okupaciji in je služilo za „zasaditev semena svobodnega in suverenega naroda“.
Referendum: Lekcija poguma
Referendum, ki so ga leta 1999 organizirali ZN, je Timorcem ponudil zgodovinsko priložnost, da kljub nasilju in ustrahovanju pokažejo svojo odločenost za samoupravo.
Na tisoče Vzhodnih Timorcev je 30. avgusta pred zoro v temi zapustilo svoje domove in prehodilo dolge razdalje. Bili so odločeni, da bodo uresničili ideal, zapisan v členih 1 in 55 Ustanovne listine ZN: pravico do samoodločbe.
Prisotnost ZN je bila ključnega pomena za prehod, ki je končal 24 let trajajočo indonezijsko okupacijo, ki se je začela le nekaj dni po tem, ko je majhna otoška država prenehala biti portugalska kolonija.
Zastava ZN ‘nas navdihuje’
V ekskluzivnem pogovoru s Felipejem de Carvalhom iz UN News v prestolnici Timorja je vodja odpora in sedanji predsednik vlade Xanana Gusmão dejal, da je imelo gibanje za neodvisnost vojaško, politično in diplomatsko fronto.
„Zastava Združenih narodov nas je navdihovala v smislu mednarodnega prava, pravice vseh narodov do samoodločbe in neodvisnosti. To je bila nekakšna prisotnost Združenih narodov v našem borbenem duhu.“
Referendum je označil za „odločilnega za usodo države“.
Predsednik José Ramos Horta je v pogovoru za UN News dejal, da je vojna proti indonezijski okupaciji asimetrična in „vojaško nemogoča“. Okupacija je terjala več kot 200.000 smrtnih žrtev – kar je bilo takrat neverjetnih 25 odstotkov prebivalcev Timorja – in je vključevala uporabo orožja, ki so ga dobavile Združene države, kot so napalmske bombe, ki so bile prej uporabljene z uničujočimi učinki v vietnamski vojni, je dejal predsednik Horta.
Več si lahko prebereta na: https://news.un.org/en/story/2024/08/1153786
❦ ❦ ❦
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.