Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je skupaj s predstavniki Slovenske karitas, platforme SLOGA in Centra za evropsko prihodnost predstavila Poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju za leto 2024 pred parlamentarnih Odborom za zunanjo politiko, kjer so poslanci razpravljali o vlogi Slovenije na tem področju.
Ministrica je poudarila, da je Slovenija v letu 2024 za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč namenila 153 milijonov evrov, kar predstavlja 0,23 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). Kljub temu cilj, da bi do leta 2030 dosegli 0,33 odstotka BND, ostaja izziv. »Slovenijo odlikujejo hitrost, učinkovitost in fleksibilnost, še posebej v času humanitarnih kriz in geopolitičnih napetosti,« je dejala Fajon ter dodala, da je Slovenija svojo pomoč v zadnjih letih potrojila – predvsem Palestini in Ukrajini, a tudi Siriji, Afganistanu, Libanonu, Madagaskarju ter Bosni in Hercegovini.
Prek Slovenske karitas, strateškega partnerja ministrstva, je Slovenija v preteklem letu pomagala skoraj 38.000 ranljivim osebam. Ministrica je izpostavila, da se Slovenija kljub omejenim sredstvom uveljavlja kot odgovorna in zaupanja vredna partnerica: »Ko pomagamo, prispevamo k skupni varnosti in blagostanju. Slovenija je zaradi svojega razvojnega delovanja in humanitarnega angažmaja cenjena in ugledna država.«
V okviru poročila je Fajonova predstavila tudi usmeritve prihodnjega delovanja: krepitev partnerstev s programskima državama Črno goro in Severno Makedonijo, povečanje sodelovanja v Podsaharski Afriki (npr. v Keniji in na Madagaskarju) ter okrepitev odnosov z Moldavijo. Poleg tega je ministrstvo začelo spodbujati aktivnejšo vlogo slovenskega gospodarstva v razvojnih partnerstvih, saj ta lahko prispevajo k trajnostnemu razvoju in hkrati ustvarjajo priložnosti za domače podjetja.
V razpravi je ministrica poslance pozvala k povečanju sredstev za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč: »Gre za enega ključnih instrumentov solidarnosti, trajnostnega razvoja in zunanje politike. Slovenija mora ohraniti vlogo zanesljive, inovativne in odgovorne partnerice v mednarodni skupnosti.«
Pozivu so se pridružili tudi predstavniki civilne družbe. Max Zimani, koordinator platforme SLOGA, je poudaril, da razvojno sodelovanje ni strošek, temveč naložba v prihodnost: »Vsak evro, vložen v preprečevanje kriz in krepitev odpornosti, zmanjša potrebo po humanitarnih odzivih. Slovenija ima znanje in mreže, s katerimi lahko bistveno prispeva k ciljem trajnostnega razvoja.«
Direktorica Centra za evropsko prihodnost, Nina Čepon, je opozorila, da mora Slovenija ohraniti politični konsenz o pomembnosti globalnega razvoja, tudi v času, ko številne zahodne demokracije zmanjšujejo svoje prispevke. Kot ključen izziv je izpostavila potrebo po večji ozaveščenosti in profesionalizaciji razvojnega sektorja.
Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas, pa je dodal, da je Slovenija zaradi svojega delovanja na področju humanitarne pomoči prepoznana tudi v svetu. »Pomagamo ljudem, zlasti mladim, da vidijo perspektivo in ostanejo v svojih skupnostih. Naše delo lahko še okrepimo, če v to vključimo tudi podjetja in zasebni sektor,« je dejal.
Razprava v odboru je tako znova potrdila, da Slovenija kljub svoji majhnosti igra pomembno vlogo na področju globalne solidarnosti, humanitarne pomoči in trajnostnega razvoja, ter da se njen glas v mednarodni skupnosti sliši kot glas države, ki razume in živi vrednote sočutja, pravičnosti in partnerstva.
❦ ❦ ❦
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.