Avtor: Tihitina Girma, sodelavka programa za enakost spolov, UNDP/RSCA

Ekonomsko opolnomočenje žensk se nanaša na sposobnost žensk, da sodelujejo na trgih, nadzorujejo proizvodne vire in dostopajo do dostojnega dela – pa tudi na njihovo avtonomijo nad lastnim časom, telesom in življenjem. Vključuje tudi večjo možnost izražanja mnenj žensk in smiselno vključevanje v gospodarske odločitve na vseh ravneh – od gospodinjstev do mednarodnih institucij.

Čeprav je skoraj 50 % svetovnega prebivalstva ženskega spola, se ženske še vedno soočajo z zelo neenakimi gospodarskimi pogoji. Presenetljivo je, da 40 % svetovnega ženskega prebivalstva še vedno nima dostopa do formalnih finančnih storitev. Verjetnost, da imajo ženske bančne račune, je za 20 % manjša kot pri moških, za 17 % pa je manjša verjetnost, da si bodo zagotovile uradna posojila. Približno 1,1 milijarde žensk je izključenih iz formalnih finančnih sistemov, kar vpliva na gospodarsko rast.

Svetovni podatki kažejo tudi, da se več kot 2,7 milijarde žensk sooča s pravnimi ovirami, ki omejujejo njihovo izbiro zaposlitve. Stopnja delovne aktivnosti žensk, starih od 25 do 54 let, znaša 63 %, kar je precej manj kot pri moških (94 %). V povprečju je dohodek žensk le 77 % dohodka moških. To razliko v plačah še povečuje nesorazmeren prispevek žensk k neplačani oskrbi in gospodinjskemu delu.

Obstaja več globalnih instrumentov za spodbujanje in zagovarjanje ekonomskega opolnomočenja žensk. Med njimi so Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), Pekinška deklaracija in izhodišča za ukrepanje ter peti cilj trajnostnega razvoja. Dodatno podporo zagotavljajo konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO), vodilna načela Združenih narodov in Agenda 2023 Afriške unije (AU).

Ekonomsko opolnomočenje žensk je tudi osrednji poudarek v okviru šestih podpisanih rešitev UNDP. Strategija UNDP za enakost spolov 2022-2025 nadalje opredeljuje finance, digitalizacijo in inovacije kot ključne spodbujevalce enakosti spolov.

Ženske so pri dostopu do finančnih produktov in storitev vedno premalo obravnavane. Tradicionalne spolne vloge ženske pogosto omejujejo na neplačano oskrbo in neformalne sektorje dela. Poleg tega lahko globoko zakoreninjene kulturne norme krepijo spolne stereotipe in omejujejo gospodarsko zastopanost žensk.

Strategije za krepitev ekonomske moči žensk morajo vključevati potrditev enakih pravic in možnosti, spodbujanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, spodbujanje dostopa do sredstev in spopadanje z družbenimi normami. Ekonomsko-socialni svet ZN se zavzema za celovite strategije, usklajene s cilji trajnostnega razvoja. To vključuje odpravo diskriminatornih zakonov in spodbujanje pravične porazdelitve sredstev s proračunom, ki upošteva vidik spola.

Sklad ZN za razvoj kapitala opisuje načrt za pravično gospodarstvo, v katerem vsaka ženska doseže enakopravnost pri dostopu, zastopanosti in vodenju. To vključuje vidike, kot je podpora podjetjem v lasti žensk, vključuje pa tudi razvoj vključujoče infrastrukture in uporabo javnih financ za enakost spolov.

Gospodarsko opolnomočenje žensk kot osrednji steber globalnega programa UNDP za enakost spolov ima ogromen potencial za oblikovanje vključujočih gospodarstev in družbeno preobrazbo. Prednostno obravnavanje gospodarskega opolnomočenja žensk ne spodbuja le napredka pri doseganju enakosti spolov, temveč deluje tudi kot katalizator celostnega razvoja.

Finančna in digitalna vključenost sta ključnega pomena. Z zagotavljanjem dostopa do bančništva, kreditov, zavarovanj in varčevanja ter z izboljšanjem digitalne pismenosti je mogoče bistveno izboljšati gospodarsko udeležbo žensk. Inovacije, kot so mobilno bančništvo in fintech rešitve, imajo ključno vlogo pri odpravljanju finančnih razlik med spoloma. Spodbujanje ženskega podjetništva še poveča učinek prizadevanj za finančno vključevanje.

Dober primer je spletni program UNDP za usposabljanje o podjetništvu in finančni pismenosti, ki ga izvaja skupaj z Inštitutom Združenih narodov za usposabljanje in raziskave (UNITAR). Leta 2021 sta UNDP in UNITAR skupaj izvedla oceno potreb po usposabljanju in opravila razgovore z več kot sedemsto podjetnicami po vsej Afriki. Namen je bil razumeti ovire, s katerimi se ženske pri poslovanju srečujejo glede na spol, ter opredeliti učne potrebe, prednostne naloge in želje žensk v različnih fazah poslovanja. Razvit je bil prilagojen program usposabljanja za krepitev sposobnosti podjetnic za sprejemanje finančnih odločitev. Zlasti se je osredotočil na izboljšanje dostopa žensk do finančnih sredstev z večjo finančno pismenostjo in spodbujanjem razvoja lokalne mreže podjetnic. Program je bil zasnovan tudi tako, da je ženskam omogočil pridobivanje spretnosti za ustvarjanje razširljivih podjetij, analizo trgov in tveganj ter razvoj konkurenčnih strategij.

Rezultat tega je bil zelo uspešen spletni program usposabljanja, ki je bil v dveh skupinah ponujen 4929 podjetnicam v podsaharski Afriki. Večina udeleženk je bila iz kmetijskega sektorja, modne in kozmetične industrije ter organizacij, ki temeljijo na skupnosti. Po končanem usposabljanju so udeleženke navedle, da so lahko izboljšale finančno upravljanje, povezovanje v mreže in dostop do financiranja.

Precejšnje število prijav za program (5 000 v enem mesecu) kaže na to, da je finančno opismenjevanje in podjetniško usposabljanje nujno potrebno. To poudarja nujnost in pomembnost ekonomskega opolnomočenja podjetnic po vsej Afriki.

Gospodarsko opolnomočenje žensk pomeni več kot le preseganje meja med spoloma. Če ženske uživajo popolno ekonomsko enakost, to ne povečuje le blaginje posameznic, temveč tudi spodbuja blaginjo družin in gospodarsko rast. Vsaka razvojna pobuda, ki ne upošteva gospodarskega opolnomočenja žensk, tvega, da ne bo dosegla pričakovanih rezultatov. Prednostno obravnavanje ekonomskega opolnomočenja žensk je zato treba priznati kot ključni katalizator za pospešitev doseganja ciljev trajnostnega razvoja.

Vir.

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Trajnostno Lokalno Globalno II pasica

Translate »