V rekordnih 240 dnevih smo potrošili količino ogljika, vode, hrane, vlaken, lesa in drugih naravnih virov za vse leto. Za nadaljevanje zdajšnjega načina življenja bi potrebovali regeneracijsko sposobnost 1,7 Zemlje, ki je seveda nimamo, je izračunala raziskovalna organizacija Global Footprint Network, ki beleži ekološki dolg človeške civilizacije. Posledice prekoračitve so že jasne: najbolj očitni sta izguba habitatov in vrst ter kopičenje ogljika v ozračju.
Ekološki dolg se je začel nabirati konec 60. let prejšnjega stoletja, ko sta povečanje števila prebivalstva in poraba naravnih dobrin potrošnjo prvič dvignila nad raven samoobnovitvene zmogljivosti naravnih virov. Odtlej se datum nastopa ekološkega dolga pomika vse bolj proti začetku leta. Pred 30 leti je ta dan nastopil 15. oktobra, pred 20 leti 30. septembra, pred desetimi leti 15. avgusta, lani 3. avgusta. Ob nadaljevanju zdajšnjih trendov bi lahko prihodnje leto dan ekološkega dolga prvič od začetka beleženja nastopil že julija.
Države, ki poosebljajo na fosilnih gorivih temelječ razvojni model, so v ekološki dolg vstopile prve. Že od 9. februarja letos na kredit živi Katar, od 19. februarja Luksemburg, od 4. marca Združeni arabski emirati, od 15. marca ZDA in od 15. junija Kitajska.
Slovenija je porabila toliko, kolikor bi smela, že 12. maja, kar pomeni, da živimo visoko nad svojimi zmožnostmi. Če bi vsi Zemljani imeli tako veliko potrebo po naravnih virih kot mi, bi potrebovali kar 2,75 planeta. Pri nas glavni greh ni sekanje gozdov ali onesnaževanje zraka, ampak raba energije – od goriva do elektrike in našega zapravljanja –, ki krepko presega svetovno povprečje.