Uporabniška izkušnja je bistvena za privlačnost javnega prevoza. Potniki izbirajo zanesljive, hitre in preproste rešitve, cenijo pa udobje in kakovostno izkušnjo. Uspešni primeri povezovanja vlakov in koles na Nizozemskem kažejo tudi, da multimodalnost močno izboljša učinkovitost javnega prometa. Za dolgoročne spremembe sta ključna strateško načrtovanje in prilagajanje sistemov potrebam uporabnikov.
V organizaciji Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske v Sloveniji, IPoP – Inštituta za politike prostora in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je v sredo, 26. marca 2025, v Centru Rog potekala konferenca Fast Forward Towards Sustainable and Friendly Mobility – Accelerating the Transformation of Public Transport. Namen dogodka je bil izmenjava znanja in izkušenj med Slovenijo in Nizozemsko na področju organizacije, komunikacije in digitalizacije javnega potniškega prometa ter načrtovanja učinkovitega intermodalnega potniškega prometa.
Potrebujemo pametno preobrazbo prometnega sektorja
Prometni sektor je eden od največjih povzročiteljev podnebnih sprememb in edini sektor v Evropi, v katerem emisije toplogrednih plinov še vedno naraščajo. Na ravni Evropske unije je približno četrtino vseh izpustov CO2 iz prometa, na Nizozemskem slaba petina, v Sloveniji pa kar tretjina in so tudi največji vir izpustov. Prav tako je promet eden največjih porabnikov energije. Na ravni Evropske unije je njegov delež v končni porabi okoli 28 %, na Nizozemskem dobrih 18 %, v Sloveniji pa kar 41 %.
Johan Verboom, ambasador Kraljevine Nizozemske v Sloveniji je v svojem otvoritvenem nagovoru poudaril, da si »Slovenija in Nizozemska delita ambiciozen cilj – doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, Za uresničitev te vizije moramo sprejeti odločne ukrepe v vseh sektorjih, zlasti v prometu. Nizozemski javni prevoz sistem je multimodalen, saj povezuje vlake, avtobuse, souporabo prevoznih sredstev ter rešitve za zadnji kilometer, kot je izposoja koles in e-skirojev. Od leta 2017 vsi nizozemski električni vlaki delujejo na zeleno energijo, od letos naprej pa morajo biti vsi novi avtobusi brez emisij.«
Na globalni ravni Nizozemska vodi pobude, kot je globalni memorandum o soglasju (MoU) za tovornjake in avtobuse brez emisij, s ciljem doseči 100 % prodajo do leta 2040 in vmesni cilj 30 % do leta 2030. Na lanski konferenci COP27 so prav tako dali pobudo za usposabljanje 10.000 strokovnjakov za aktivno mobilnost. Verboom je Slovenijo povabil, da se pridruži tem pobudam.

Da bi čim bolj zmanjšali vpliv prometa na okolje, družbo in naravne vire, moramo izbrati pametnejše rešitve in preobraziti prometni sektor. Dobro zasnovan in učinkovit sistem javnega potniškega prometa je v središču te preobrazbe. Zato je v svojem nagovoru Minister za okolje, podnebje in energijo, Bojan Kumer, povedal: »Javni prevoz je temelj sodobne in pravične družbe. Izboljšanje javnega prevoza ni le prometna politika, temveč tudi okoljska in socialna politika.«
V Sloveniji v zadnjih letih pomembni premiki za razvoj javnega potniškega prometa Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je poudaril, da smo po letih zastoja v zadnjem času v Sloveniji naredili pomembne korake za izboljšanje javnega potniškega prometa. »V javnem potniškem prometu smo imeli in še imamo mnogo izzivov, a ministrstvo je v zadnjih letih izvedlo vrsto ukrepov za njegovo izboljšanje, od sprejema zakona o upravljanju javnega potniškega prometa, ustanovitve Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, prek novih vrst vozovnic in novih koncesijskih pogodb z izvajalci. Zahvaljujoč vsem naporom se je po pandemiji COVID-19 število potnikov na avtobusih in vlakih v Sloveniji vrnilo na ravni pred pandemijo hitreje kot drugod in še naprej raste.«
V naslednjih letih sledi razvoj v smeri integracije urnikov avtobusov in vlakov, izboljšave digitalnih storitev vključno s pripravo skupnega portala za potnike in nakupa ter validacije vozovnic ter pospešen prehod na okolju alternativne oblike energije. Izzivi ostajajo povezava državne in mestne ravni javnega prevoza ter pomanjkanje delovne sile, dvig stroškov izvedbe del in storitev ter negotova prihodnost financiranja.
Nizozemska učinkovito povezuje različne oblike prevoza
Nizozemska je že vrsto let vodilna na področju razvoja rešitev za trajnostno mobilnost. Načrtovanje prometa temelji na učinkovitosti, inovativnosti in povezovanju. Ključna značilnost nizozemskega javnega prevoza je njegova multimodalnost, ki nemoteno povezuje tako različne načine javnega prevoza, predvsem vlake in avtobuse, kot tudi kolese, e-skiroje in souporabo avtomobilov ter tako zagotavlja nemoteno potovanje tudi na ‘prvem in zadnjem kilometru’. Sistem omogoča potnikom dostop do informacij v realnem času, hkrati pa se nenehno izboljšuje na podlagi povratnih informacij uporabnikov, kar javni prevoz ohranja zanesljiv in uporabniku prijazen.
Potniška izkušnja je ključ za privlačnost javnega prevoza
Konferenca je v prvem delu odgovorila na izzive v zvezi z izkušnjo potnikov v javnem prevozu, pri čemer se ni omejila le na temeljne pogoje za učinkovit javni prevoz, kot sta varnost in točnost, temveč je raziskovala tudi motivacijo in vključevanje povratnih informacij potnikov ter pomen ažurnosti in uporabnosti informacij o potovanjih. To je bilo posebej pomembno za udeležence konference, ki se ukvarjajo z izvajanjem prevozov ali upravljanjem javnega prometa.
Tudi na Nizozemskem podatki kažejo, da avtomobil dominira po številu prevoženih kilometrov, vendar pa kolo in javni potniški promet kažeta boljšo sliko pri številu opravljenih poti. Niels van Oort z Tehniške univerze v Delftu je ob tem poudaril, da “med načini mobilnosti ne bi smelo biti tekmovanja, temveč usklajeno dopolnjevanje”, ki zagotavlja učinkovito in povezano prometno rešitev. Država ima dobro razvito mrežo javnega potniškega prometa, s veliko hitrimi železniškimi in avtobusnimi povezavami in preprostimi prestopi na druge oblike mobilnosti, kar dviguje kvaliteto storitve in izboljšuje potniško izkušnjo.

Potniki običajno izberejo pot najmanjšega odpora – bodisi glede stroškov, časa ali vloženega truda. Mark van Hagen iz Nizozemskih železnic (Nederlandse Spoorwegen) je poudaril, da je ključno upoštevati potnikovo percepcijo in čustva, saj le tako lahko zagotovimo občutek nadzora in zadovoljstva med potovanjem in spremembo potovalnih navad. Končni cilj je jasen: ‘Srečni potniki potujejo več!‘ Njegove raziskave kažejo, da na odločitev o izbiri načina potovanja v prvi vrsti vpliva percepcija varnosti in zanesljivost storitve, šele nato hitrost opravljene poti. Ob tem so
pomembni tudi subjektivni vidiki izkušnje, predvsem osebni odnos železniškega osebja do potnikov, pa tudi udobje in razpoloženje na postaji.
Prestopne točke so ključ do uspešne povezave različnih oblik prevoza
Drugi del konference je bil namenjen izboljšavam infrastrukture za javni promet s poudarkom na omogočanju uporabe različnih oblik prevoza oziroma multimodalnosti. To vključuje tako prestop z vlaka ali medkrajevnega avtobusa na mestni avtobus kot uporabo koles ali e-skirojev za zadnji kilometer oziroma dosego cilja potovanja. V Sloveniji se trenutno načrtuje vrsta novih prestopnih točk, zato so bile predstavitve posebej zanimive za načrtovalce na ravni države in občine med občinstvom. Niels van Oort je poudaril ob tem poudaril, da je “dober urbanizem osnova za dobro prometno načrtovanje”.
Predstavitve so v ospredje multimodalnosti Nizozemske postavile kombinacijo kolesa in vlaka. “Velik del razprave o ‘pametnih mestih’ temelji na novih (in včasih neobstoječih) tehnologijah, ki le utrjujejo odvisnost od avtomobilov. Na Nizozemskem pa že vrsto let uporabljajo dve več kot dve stoletji stari tehnologiji za ustvarjanje bolj prijetnih, pravičnih in trajnostnih mest – kolo in vlak. Vsak dan tričetrt milijona prebivalcev združuje ti dve obliki prevoza v brezhibno, od ‘vrat do vrat’ dostopno mobilnost, ki zmanjšuje prometne zastoje ter izboljšuje dostop do stanovanj, dela in izobraževanja,” je v svoji predstavitvi povedal Chris Bruntlett iz Dutch Cycling Embassy.
Herbert Tiemens je z udeleženci delil izkušnjo mesta Utrecht, ki je v zadnjem desetletju začelo pospešeno graditi multimodalna vozlišča, s čimer razvijajo infrastrukturo, ki omogoča hitro in preprosto prestopanje med načini potovanja ter boljšo povezljivost mesta. Pomembne korake so naredili predvsem pri razvoju varovanih parkirnih hiš za kolesa, saj s “izboljšanjem varnosti koles na postajah spodbujajo tudi k uporabi javnega potniškega prometa”. Tega se zavedajo tudi ponudniki storitev potniškega prometa, ki se pri načrtovanju vozlišč in izvajanju storitev tesno povezujejo in dopolnjujejo z akterji na nacionalni in lokalni ravni. Spodbujanje kolesarjenja in uporabe javnega potniškega prometa dopolnjujejo z restriktivno parkirno politiko.
Povezovanje za boljšo mobilnost
Zanesljiv, hiter, enostaven in udoben javni prevoz je ključnega pomena za privabljanje potnikov in zmanjšanje odvisnosti od osebnih vozil. Nizozemska s svojim uspešnim modelom multimodalnega povezovanja različnih načinov prevoza dokazuje, da je mogoče izboljšati učinkovitost in uporabniško izkušnjo ob zmanjšanju porabe energije in izpustov CO2. Slovenija v zadnjih letih vlaga v izboljšanje javnega potniškega prometa, vendar ostaja še mnogo izzivov, od povečanja ponudbe prevozov in integracije urnikov, prek digitalizacije in prehoda na čistejše vire energije. Ključni poudarek konference je bil na prilagajanju storitev potrebam potnikov in pomenu dobro načrtovane ter med seboj povezane infrastrukture. Kot je poudaril minister Kumer, je javni potniški promet temelj sodobne in pravične družbe, sodelovanje med državami in izmenjava dobrih praks pa lahko pospešita njegovo preobrazb v učinkovito in prijazno storitev.
Predstavitve
-
- Public Transport in The Netherlands – Niels Van Oort, Delft University of Technology – video
- Reshaping the Public Transport System in Slovenia – Darko Trajanov, Ministry of the Environment, Climate and Energy of Slovenia – video
- Costumer Experience: Give Travelers What They Want! – Mark Van Hagen, Nederlandse Spoorwehen – video
- Bicycle + Transit integration: Multimodal Lessons From International Research and Dutch Practice – Niels Van oort, Delft University of Technology – video
- Healthy Urban Living in Utrecht – Herbert Tiemens, City of Utrecht – video
- The Golder Bike-Train Combination As an Attractive Alternative To the Car – Chris Bruntlett, Dutch Cycling Embassy – video
Galerija fotografij
(Foto: Tea Stepan)















—
Dogodek je organiziralo Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske v Sloveniji v sodelovanju z IPoP – Inštitutom za politike prostora in Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo.
❦ ❦ ❦
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.