Ta teden je potekalo online izobraževanje v okviru programa Connect for Global Change, na katerega smo bile vabljene partnerske organizacije, kot tudi organizacije, katerih projekti so bili podprti v 1. in 2. krogu. Tema je bila posvečena integraciji transformativnega in presečnega pristopa do enakosti spolov v delovanje nevladnih organizacij.

Skozi predavanja treh predstavnic mednarodne organizacije Equipop smo naslovili izzive in dobre prakse njihove organizacije. Prevpraševali smo kako obstoječe strukture moči vplivajo na dojemanje človekovih pravic in kako teorijo preliti v konkretna dejanja na terenu.

Človekove pravice niso statične, so polje nenehnega boja

Eno ključnih izhodišč je bilo spoznanje, da človekovih pravic ne moremo ločiti od struktur moči, ki jih določajo. Kot je poudarjala prelomna ameriška feministična teoretičarka bell hooks (Gloria Jean Watkins), se ne moremo boriti proti patriarhatu, ne da bi hkrati naslavljali kapitalizma in rasizma, saj gre za medsebojno prepletene sisteme zatiranja.

Človekove pravice zato niso statične ali pridobljene enkrat za vselej, odvisne so od vladajočih ideologij. To se danes kaže v sistematičnem in globalno usklajenem odporu (backlash) proti enakosti spolov. Avtoritarna gibanja načrtno preusmerjajo javna sredstva stran od nevladnih organizacij s področja človekovih pravic in z njimi financirajo gibanja, ki spodkopavajo pravice žensk in LGBTIQ+ skupnosti.

Kaj pomeni intersekcionalnost?

Da bi učinkovito naslovili neenakosti, moramo posameznika_ce obravnavati zgolj skozi eno identiteto. Intersekcionalnost ali presečnost nas uči analizirati, kako se spol križa z etnično pripadnostjo, socialno-ekonomskim položajem, starostjo, invalidnostjo ali kolonialno zapuščino.

Na ta pomemben analitični okvir opozarjajo tudi Odbor CEDAW in drugi mednarodni mehanizmi za človekove pravice. Diskriminacije namreč pogosto ne moremo razumeti zgolj skozi eno osebno okoliščino. Le z intersekcionalnim pristopom lahko oblikujemo vključujoče programe, ki naslavljajo strukturne neenakosti.

Skupinsko delo

V drugem delu usposabljanja smo se udeleženke razdelile v mešane skupine in skozi delo v skupaj analizirale primere dobrih praks, naše uspehe, hkrati pa smo odprle prostor za pogovor o konkretnih izzivih s katerimi se v organizacijah soočamo.

Kaj že delamo dobro? Ugotovile smo, da uspešno vzdržujemo spolno uravnotežene ekipe in v aktivnosti načrtno vključujemo vse spole. Med zunanje izvajalke in strokovnjakinje aktivno vabimo ženske. Pomemben napredek dosegamo tudi pri vključevanju Rominj, ki na terenu kažejo angažiranost in želijo biti aktivno vključene.

S kakšnimi izzivi se soočamo? Izpostavile smo, da so Rominje kljub svoji volji in želji po aktivni participaciji pogosto še vedno odvisne od odločitev moških družinskih članov. Izpostavljen je bil tudi izziv zagotavljanja varnih prostorov in se ženske v nekaterih situacijah v prisotnosti moških ne počutimo udobno in sproščeno. Ugotovile smo, da se soočamo s pomanjkanjem moških udeležencev na dogodkih, ki imajo v ospredju teme enakosti spolov in feminizem, hkrati pa s strukturnim pomanjkanjem ženskih strokovnjakinj na specifičnih področjih, kot je npr. znanost.

Na platformi SLOGA že razmišljamo kako lahko pridobljena znanja prelijemo v svoje prihodnje zagovorniške in izobraževalne vsebine. Članicam bomo še naprej nudile podporo pri vzpostavljanju varnih okolij, uravnoteženju baz strokovnjakov ter grajenju solidarnostnih mrež, ki bodo kos sodobnim družbenim izzivom.

Usposabljanje je potekalo v okviru programa Connect for Global Change, ki je sofinanciran s strani EU.