Sajga (srednjeazijska antilopa) se je iz skoraj izumrle spremenila v neogroženo. Za to zgodbo o uspehu je veliko mednarodnega dela, ki lahko navdihne druge vrste, da se jih reši.
Ko so se v ledeni dobi po svetu sprehajali veliki mamuti in strašni sabljezobi tigri, so živeli skupaj z antilopo saigo. Od izginotja mamuta in sabljezobi tigra je minilo že 10.000 let, a antilopa saiga živi še danes.
„Antilopa saiga je vztrajna vrsta.“ Tako pravi Mette Boye, direktorica za okolje pri Svetovnem skladu za divje živali WWF na Danskem.
„Živela je ob boku drugih velikih živali, kot so mamuti in sabljezobi tigri, vendar so ti izumrli, medtem ko je saiga dejansko preživela na nek divji način. To nekaj pove o vrsti živali, s katero imamo opravka – gre za odporno vrsto.“
Toda antilopa saiga je danes le še komaj še prisotna. Ker je bila vrsta kljub svoji trdoživosti tik pred izumrtjem.
Do leta 2003 se je v srednjeazijski državi Kazahstan, kjer živi velika večina teh živali, njihovo število zmanjšalo na 21.000. Po velikih nacionalnih in mednarodnih prizadevanjih za rešitev živali pred izumrtjem se je trend obrnil. Danes jih je 1,3 milijona. To pomeni, da se je saiga s „kritično ogroženega“ na mednarodnem rdečem seznamu spremenila v „skoraj ogroženega“.
Z drugimi besedami, prizadevanja za preživetje saige so zgodba o uspehu.
Samica v biosfernem rezervatu Askania-Nova, Čaplinka
Človek je ogrozil antilopo
Da bi razumeli, zakaj je bila sicer vztrajna antilopa saiga na robu izumrtja, si moramo na kratko ogledati prelomnico v svetovni zgodovini: razpad Sovjetske zveze leta 1991. Saiga živi v Srednji Aziji v državah, kot sta Rusija in Kazahstan, nekdanjih sovjetskih državah.
„Po razpadu Sovjetske zveze je prišlo do velikega upada, deloma tudi zato, ker se je močno povečalo število primerov divjega lova. Tako meso kot rogovi, ki so se uporabljali v naravnem zdravilstvu, so bili zelo iskani. Po razpadu Sovjetske zveze se je razdrobil tudi njihov življenjski prostor, zato niso bili več tako mobilni,“ pravi Mette Boye iz WWF in pojasnjuje:
„Ljudje so se naselili in zgradila se je infrastruktura. Narava se je na območjih, kjer so bile antilope in številne druge živali, umaknila. Tako so imele manj proste narave.“
Toda antilope niso blizu izumrtja le zato, ker so ljudje streljali antilope ter v njihovih habitatih gradili hiše, ograje in ceste.
„Drugi pomemben razlog so podnebne spremembe. Podnebje v srednjeazijskih stepah, kjer živijo antilope, se spreminja. Tam, kjer so bile nekoč vodne kotanje, je bolj suho. Zato je dostop do vode težji. Podnebne spremembe so bile in so še vedno grožnja za antilope,“ pravi Mette Boye.
Sorodne objave:
Širimo pozitivne novice za lepši dan!
Približujejo se Tedni vseživljenskega učenja 2024
Vsi smo podnebni navdušenci. Le da se tega ne zavedamo.
Vse več Afričanov dobiva električno energijo: male sončne celice spreminjajo pravila igre
Zgodovinsko glasovanje v Ekvadorju: Nafta mora ostati v zemlji.
Napredek v najrevnejši državi na svetu: burundijski otroci se vračajo v šolo
