Skoraj nobena država na svetu ne diskriminira žensk tako kot to počno talibiani v Afganistanu. Kljub temu pečejo kruh, tkejo preproge, pridelujejo med in prodajajo žafran.
Afganistan ni prva država, na katero pomislite, ko govorimo o napredku in rešitvah. Prizori padca Kabula in talibanskega prevzema oblasti poleti 2021 so še vedno v svežem spominu mnogih ljudi, že tako nemirna država pa je v globoki krizi – tako na gospodarskem področju kot na področju človekovih pravic. Kaj torej počne članek o Afganistanu med Najboljšimi Novicami Sveta?
Stephen Rodriques ima odgovor na to vprašanje. Je vodja dela Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) v Afganistanu in prek video povezave iz Kabula govori o nekaterih najbolj vztrajnih in navdihujočih ljudeh, ki jih je kdajkoli srečal: afganistanskih podjetnicah in lastnicah podjetij.
„Omejitve so močno prizadele ženske. Zato izkoristimo vsako priložnost, da ženskam pomagamo pri ustvarjanju lastnih virov preživetja. Pogosto lastnice podjetij zaposlijo še pet do deset žensk. Vpliv na zaposlovanje je torej velik. In to veliko prispeva h krepitvi odpornosti,“ pojasnjuje Rodriques.
Omejitve, o katerih govori Rodriques, so obsežna diskriminacija, ki so jo talibi uvedli za ženske: izobraževanje je postalo praktično nemogoče, številne vrste poklicev so za ženske prepovedane, celo za obisk lokalne tržnice je potrebna družba ožjega moškega družinskega člana. Zasebni poslovni sektor je eden redkih, kjer lahko ženske danes delajo. Tako podjetnice in lastnice podjetij trgujejo z žafranom, tkejo preproge, pečejo kruh, proizvajajo jogurt ter prodajajo oreščke in med.
Pekarna v lasti žensk v pokrajini Balkh je prejela nepovratna sredstva v višini 1.000 USD za razširitev svojega poslovanja. UNDP Afganistan
Od panike do krznenih dodatkov
Morda jih je malo – podjetnic in lastnic podjetij. Zaposlenost delovno sposobnih žensk se je po prihodu talibanov na oblast prepolovila. A je bila že prej nizka. Danes znaša le še šest odstotkov. Toda vpliv teh redkih podjetnic na lokalne skupnosti in druge ženske je še vedno velik.
Ena od teh žensk je Sadia Ghezal Rashed. Po izobrazbi je diplomirana pravnica, vendar je leta 2019 začela s poslovanjem z oblačili. Pojasnjuje, kako se je zaradi prevzema leta 2021 vse nenadoma spremenilo:
„Šest mesecev si nismo upale zapustiti hiše. Izgubila sem vse. Moje prostore in vso opremo. Nekaj mojih zaposlenih je zapustilo državo. Mojega posla ni bilo več, prav tako tudi moje duhovne in duševne energije,“ pove prek storitve sporočanja Whatsapp.
Med kaosom v mesecih po talibanskem prevzemu oblasti so morale številne ženske, kot je Sadia Rashed, zapreti svoja podjetja. Danes si nekatere od njih prizadevajo, da bi se njihova podjetja ponovno postavila na noge. Sadia Rashed se je s podporo UNDP vrnila kot lastnica podjetja. Z 48 zaposlenimi zdaj izdeluje oblačila in različne dodatke iz krzna in usnja. Podjetje pa se ukvarja tudi z nečim več. S projekti z naslovi, kot je „Novi začetki“, podjetje podpira ženske v skupnosti, da na primer ustanovijo svoja podjetja.
„Ko smo se končno lahko vrnili na delo, sta državo zajela strah in panika. To ni dobro za poslovanje, mi pa smo začenjali z ničle. Vendar je imela podpora zelo neposreden učinek. Izobraževanje, usposabljanje in možnost vlaganja v sodobno opremo prispevajo k ustvarjanju delovnih mest. To je boj proti revščini,“ pravi Sadia Rashed.
Podjetništvo zahteva novo žensko
Preden so oblast prevzeli talibani, je skoraj 40 odstotkov afganistanskega BDP predstavljala mednarodna razvojna pomoč. To se je spremenilo poleti 2021, ko so številne države umaknile svojo podporo. Afganistanci morajo zdaj krmariti po globoki gospodarski krizi, skoraj propadlem finančnem sistemu in sistematični diskriminaciji.
„Za to državo so že štiri desetletja značilni konflikti. Gospodarski razvoj je bil po padcu vlade močno omejen. Govorimo o 27-odstotnem upadu, kar je podobno tistemu, kar je povzročilo veliko gospodarsko krizo v ZDA v tridesetih letih prejšnjega stoletja,“ pojasnjuje Stephen Rodriques.
Jasno je, da je za vodenje podjetja v današnjem Afganistanu potrebna ženska. Dostop do bančnih posojil na primer za podjetnice skorajda ne obstaja, zato je zmožnost vlaganja v opremo in širitve podjetja v veliki meri odvisna od tega, ali si je mogoče izposoditi denar od družinskih članov. In to v državi, kjer se 15,8 milijona ljudi bori le za hrano na mizi. Ženske same menijo, da je pomanjkanje finančne podpore največji izziv za njihovo poslovanje.
Številne lastnice podjetij in podjetnice se ukvarjajo s tekstilom ali tkanjen preprog. Na sliki ženska v mestu Herat prodaja oblačila na tržnici, namenjeni samo ženskam, ki jo je vzpostavil UNDP ob podpori EU in drugih. – UNDP Afganistan
Brez pomoči talibanom
Čeprav je potreba po pomoči – v nekaterih primerih dobesedno za preprečevanje lakote – za afganistansko prebivalstvo očitna, je bila po prihodu talibanov na oblast težavna. Številne mednarodne nevladne organizacije so zapustile Afganistan, saj delovne razmere in omejitve, ki veljajo zlasti za ženske, otežujejo izvajanje pomoči in razvojnega dela.
Poleg tega se pojavlja dilema, kako podpreti prebivalstvo, ne da bi – vsaj posredno – podprli tiste, ki so na oblasti.
„To je bil za ZN res težak razmislek. Vendar smo se odločili, da ostanemo in dosežemo rezultate. Kako bi lahko zapustili te ljudi? Običajne ljudi – moške, ženske in otroke -, ki se tako težko sami spopadajo z izzivi vsakdanjega življenja. Nekateri prodajajo vse svoje premoženje, celo organe, da bi dobili hrano na mizo.“
Stephen Rodriques meni, da je UNDP našel pot skozi politično minsko polje, ki omogoča pomoč afganistanskemu ljudstvu in podjetnicam brez koristi za talibane.
„V večini držav sodelujemo z vlado. Oni izvajajo programe, mi zagotavljamo tehnično podporo in tako naprej … V tem političnem okolju se moramo obrniti neposredno na skupnost, tako da ne legitimiziramo dejanskih oblasti in jim ne prenašamo sredstev. Ohranjamo načela ZN o človekovih pravicah,“ pravi Rodriques.
Upanje za Afganistan
V mnogih primerih je podjetništvo postalo rešilna bilka za ženske in njihove družine. Po podatkih iz poročila UNDP se kar 80 odstotkov anketiranih podjetnic zanaša na svoje podjetje kot na glavni vir dohodka.
Vztrajnost žensk v Afganistanu je ena od stvari, ki bi morala afganistanskemu ljudstvu dajati največ upanja, meni Rodriques: „Psihološka cena, ki jo imajo razmere v državi za ljudi, je ogromna. Težko je pogledati. Toda ob tem podjetnice kažejo duh, odpornost in vztrajnost, ki so resnično močni. Skoraj vse širijo svoja podjetja in skrbijo za svoje družine. Napredujejo, gledajo v boljšo prihodnost in mi smo z njimi.“
Sadia Rashed ima ambicije, da bi svoje podjetje razširila s podružnicami po vsem Afganistanu. Morda pa bo nekoč vstopila tudi na mednarodne trge. Vendar ima tudi ambicije in sanje za Afganistan in njegove prebivalce:
„Želim si, da bi lahko naredila več za izobraževanje afganistanskih deklet. Ženskam omogočiti boljši dostop do zdravstvenega varstva, zlasti na podeželju. Gre za to, da bi ljudem pomagali, da bi lahko poskrbeli zase. Da bi se Afganistan, moja ljubljena država, lahko sam postavil na noge brez razvojne pomoči,“ pravi.
Sorodne objave:
Širimo pozitivne novice za lepši dan!
Približujejo se Tedni vseživljenskega učenja 2024
Vsi smo podnebni navdušenci. Le da se tega ne zavedamo.
Vse več Afričanov dobiva električno energijo: male sončne celice spreminjajo pravila igre
Zgodovinsko glasovanje v Ekvadorju: Nafta mora ostati v zemlji.
Napredek v najrevnejši državi na svetu: burundijski otroci se vračajo v šolo
