V pisani klubski sobi Dijaškega doma Tabor, smo otvorili prvi izobraževalni modul 2. sklopa programa Connect for Global Change: Spolno transformativni pristop. Uvodna delavnica je bila uvod v ključni tematiki spolne pravičnosti in presečnosti (intersekcionalnosti), ki sta bistveni za razumevanje sodobnih družbenih izzivov in oblikovanje pravičnejšega sveta.

Izobraževanje je vodila Aja Alayyar, prostovoljka Zavoda Global in magistra mednarodnega prava človekovih pravic, ki je svoje akademsko znanje pridobila na ugledni angleški Univerzi v Essexu. Delavnica je služila kot teoretični in praktični uvod v širši izobraževalni modul, s katerim želimo opolnomočiti nevladne organizacije, dobitnice sredstev ter njihove prostovoljke in prostovoljce za uspešno vključevanje vsebin spolne pravičnosti in presečnosti v njihovo delovanje in izvedbo prijavljenih projektov.

Zakaj spolna pravičnost zahteva več kot le formalno enakost?

Spolna pravičnost presega zgolj formalno, zakonsko opredeljeno enakost. Zahteva globlje razumevanje družbenih, političnih in ekonomskih sistemov, ki krojijo naša vsakdanja življenja in izkušnje.

Modul udeležencem_kam ponuja orodja za prepoznavanje strukturnih vzrokov neenakosti. Tekom uvodnega srečanja smo podrobneje naslovili štiri ključne stebre:

1. Razlika med spolom (gender) in biološkim spolom (sex)

Z udeleženci_kami smo prevetrili pogosto napačno razumljen pojem spola. Medtem ko se biološki spol (sex) nanaša na biološke in fiziološke značilnosti, družbeni spol (gender) določa družbene vloge, pričakovanja, vedenja in identitete, ki nam jih družba pripiše ob rojstvu. Ta pričakovanja neposredno vplivajo na našo izbiro karierne poti, politično participacijo, delitev dela v družini in nezavedno usmerjajo naše vsakdanje delovanje in odločanje.

2. Razumevanje patriarhalnih struktur

Definirali smo patriarhat kot sistem, kjer je politična, ekonomska in družbena moč zgodovinsko koncentrirana v institucijah, ki jih obvladujejo moški. Patriarhat s svojimi togimi pričakovanji glede moškosti omejuje celotno družbo.

3. Enakost (equality), pravičnost (equity) in družbena pravičnost (justice)

S pomočjo praktičnega primera smo začrtali meje med tremi ključnimi koncepti:

  • Enakost (equality): Obravnavanje vseh ljudi na popolnoma enak način.
  • Pravičnost (equity): Prepoznavanje, da se različne skupine soočajo z različnimi ovirami, in prilagajanje podpore glede na njihove potrebe.
  • Družbena pravičnost (justice): Aktivno spreminjanje in odpravljanje sistemskih ovir, ki povzročajo neenakost.

Moč presečnosti: Prepletanje sistemov zatiranja

Poseben poudarek uvodnega dela je bil namenjen konceptu presečnosti (intersekcionalnosti), ki ga je utemeljila Kimberlé Crenshaw. Presečnost nas uči, da družbenih neenakosti ne moremo obravnavati ločeno. Spol se namreč vedno prepleta z drugimi osebnimi okoliščinami, kot so:

  • Rasa in etnična pripadnost,
  • socio-ekonomski status,
  • gibalne in druge oviranosti,
  • religija,
  • spolna usmerjenost,
  • migracijski status.

Pogledali smo znameniti primer DeGraffenreid proti General Motors in naslovili, kako institucije hitro lahko spregledajo specifične oblike diskriminacije, če nanje ne pogledajo skozi prizmo presečnosti. Brez tega pristopa sistem pogosto zaščiti le tiste najbolj privilegirane znotraj določene družbene skupine.

Kaj prinaša izobraževalni modul v nadaljevanju?

Konec leta nas čaka 2. del modula, kjer bomo teorijo pretopili v prakso. Posvetili se bomo vprašanju, kako te koncepte in spolno transformativni pristop neposredno implementirati v projekte, ki potekajo kot del programa Connect for Global Change.

Zahvaljujemo se predavateljici Aji Alayyar ter vsem udeležencem in udeleženkam za njihovo aktivno sodelovanje, deljenje osebnih uvidov in pripravljenost za soustvarjanje pravičnejše družbe!

❦ ❦ ❦

Program Connect for Global Change je sofinanciran s strani Evropske unije in Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.  Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev ter ne predstavljajo nujno uradnih stališč Evropske unije ali Izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo. Evropska unija in organ, odgovoren za dodeljevanje sredstev, zanje ne prevzemata nobene odgovornosti.

Translate »