V sklopu projekta Climate of Change, katerega partner je platforma SLOGA, so naši parnerji European Environmental Bureau (EEB), v sodelovanju z Youth and Environment Europe (YEE) organizirali webinar o podnebnih spremembah in migracijah, ki jih te pozvročajo.

Spletni panel, ki ga je moderiral Elisha Winckel, je združil strokovnjake, ki so opozorili na realnost podnebnih sprememb, ki se dogajajo tudi v Evropi. Res je, da so družbe, ki so najmanj odgovorne za podnebne spremembe, pogosto prve in najbolj prizadete zaradi njihovih posledic. Vendar ne gre za pojav, ki je omejen na države globalnega juga. Svoje domove so zaradi podnebnih sprememb prisiljeni zapuščati tudi Evropejci. Na to je opozorila Lucie Pélissier, sopredsednica organizacije CliMates International, ki je posnela dokumentarni film o vzrokih podnebnih migracij.

Razvite države torej niso imune. Le kdo se ne spomni rekordnih požarov, ki so poleti 2019/2020 pustošili po Avstraliji in na rob izumrtja potisnili mnogo živalskih vrst ter iz svojih domov pregnali na tisoče Avstralcev. Kako pa podnebne spremembe vplivajo na življenje Evropejcev? Če pomislimo, vidimo, da ne potrebujemo iti daleč, v Benetke in posledice so vidne.

Marta Rodriguez in Lillo Montalto, novinarja tv mreže Euronews, sta izpostavila, da je bilo v zadnjih 10 letih razseljenih 700.000 Evropejcev. Vendar opozarjata, da so številke podcenjene, saj upoštevajo le število razseljenih zaradi ekstremnih dogodkov, kot so požari, nevihte in poplave. Statistike števila razseljenih zaradi dolgoročnih okoljskih sprememb trenutno (še) ne vključujejo. Novinarja sta se lotila raziskovanja in odkrila, kako podnebne spremembe razdejajo bogatejše skupnosti.

Kot primer izpostavita letovišče La Faute-sur-Mer, v Franciji ob Atlantiku, ki ga je leta 2010 prizadela močna nevihta Xynthia, ki jo je spremljajo naraščajoče morje. Takšna nevihta sama po sebi v preteklosti takšnega opustošenja ne bi povzročila, vendar je naraščajoča morska gladina povzročila poplave, ki so terjale življenje 29 prebivalcev mesta. Francoske oblasti so ponudile nadomestilo za premestitev 1.000 prebivalcev mesta in 400 prebivalcev je mesto zapustilo, vendar je kljub temu izguba doma in bližnjih boleča izkušnja.

Moldavija ni le ena najbolj revnih držav v Evropi. Je država, ki jo v Evropi podnebne spremembe najbolj ogrožajo. Ogrožajo jo poplave in vedno pogostejše suše. Med leti 1990 in 2015 je državo prizadelo 11 suš. V državi, ki je imela leta 1990 4,5 milijona prebivalcev, je leta 2015 živelo le še 2,7 milijona prebivalcev. Nizka rodnost igra pri tem vsekakor vlogo, vendar pa je pomemben vzrok upada prebivalstva zapuščanje države. Kako so podnebne spremembe vplivalo na to? Statistik, ki bi obravnavale to vprašanje, ni. Vendar hitri pregled podatkov kaže sliko, da vse bolj negostoljubno podnebje vpliva na to, da se prebivalci Moldavije odločajo za emigriranje. To se kaže v dejstvu, da se je skoraj 70 odstotkov Moldavcev, ki so se preselili v tujino, odselilo s podeželja oziroma regij, ki jih pustošijo poplave in suše.

Zapis je povzetek članka EEB, objavljenega 18. novembra.

Prikazna slika: en.publika.md


Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 15 evropskih organizacij civilne družbeCilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financira Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR).