Med karavano The Future We Want smo, poleg sestajanja in pogovarjanja s političnimi odločevalci, imeli tudi predavanje o trajnostnem razvoju, problematiki hitre mode za pravice delavcev in podobno. Predavanje dr. Norberta Stamma iz Oddelka za trajnostni razvoj Augsburga je name naredilo še poseben vtis. 

V svojem predavanju je predstavil projekt trajnostnega razvoja, ki so ga v Augsburgu začeli že leta 1998. Cilji razvoja (besedo trajnostna je raje izpustil, saj ima beseda že premočno konotacijo spremembe) zasledujejo področja ciljev trajnostnega razvoja, kot so bili predlagani s strani Združenih narodov ter zajemajo štiri področja (ekologija, družba, ekonomija, kultura) vsako s petimi tematikami, znotraj katerih se oblikujejo konkretni cilji. Tematike in cilje ovrednotijo vsakih 6 let, v prvem letu mandata novoizvoljenega župana in svetnikov. Kot zanimivost je poudaril ključno vlogo kulture, ki kot nosilka ustvarjalnosti in refleksije vrednot spodbuja perspektivo v kateri je ekonomska uspešnost in rast podrejena zdravi družbi in okolju ter ponuja nove ideje za spremembe. 

Danes projekt obsega več kot 20 organiziranih delovnih skupin in projektov, v katerih sodeluje skoraj 1.000 prebivalcev mesta vseh starostnih in socialnih skupin (Augsburg ima okrog 300.000 prebivalcev), preko katerih se zavzemajo za različne vidike okolju in človeku prijaznega razvoja mesta. Tematike pokrivajo raznolike probleme, ki so aktualne za civilno družbo, dolžina projektov pa je odvisna od tega, kdaj so pripadniki organizacije zadovoljni z doseženo spremembo. Vsaka skupina, ki se pridruži projektu, se zaveže k nekaterim obveznostim (npr. enkrat mesečno srečanje organizacij, transparenten načrt za porabo dodeljenih sredstev …), v zameno za zagotovljena sredstva za dobo od enega do šestih let. 

Dr. Stamm je razloži, da se na mesečnih sestankih predstavniki vseh organizacij srečajo zato, da poročajo o svojem delu ter se soglasno dogovarjajo o nadaljnjih načrtih. Posebnost sestankov je, da pri glasovanju ne uporabljajo principa večinske demokracije ampak demokracijo soglasja oz. sociokracije (angl. sociocracy), kar pomeni, da se morajo vsi prisotni strinjati o predlogu novega načrta za delo ali razdelitve sredstev. Če se kateri izmed sodelujočih ne strinja, se pogovori nadaljujejo dokler se ne doseže neke vrste kompromis. Pri tem se ne odobrava tekmovalnega vzdušja, kjer bi se predstavniki potegovali za npr. sredstva ampak se spodbuja vse udeležene, da imajo v mislih širšo sliko razvoja mesta ter na ta način prilagodijo presodijo koliko sredstev bi bilo smiselno dodeliti njihovemu projektu. Tako se vse informacije, mnenja in perspektive prenašajo v odprti in enakovredni diskusiji. S sociokratskim pristopom spodbujajo tudi transparentnost in zaupanje med organizacijami, ter med civilno družbo in občino. Predvsem je sta soglasje in transparentnost pomembni pri razdeljevanju sredstev in financiranja, kar se določi na začetku mandata.

Predavatelj je med predstavivijo večkrat poudaril pomembnost civilne družbe kot političnega organa, saj nosi kompleksnot in globino znanja ter izkušenj, ki ga zgolj politični predstavniki in svetniki na regionalni ravni ne morejo imeti. Tesna povezanost med meščani in občino pa po drugi strani pomeni tudi ažurno odzivanje na potrebe prebivalcev, saj so preko nevladnih organizacij opremljeni s statistikami o spreminjanju navad prebivalcev (npr. zaznano povečano število koles pomeni, da obstaja potreba za izboljšanje in povečanje števila kolesarskih stez).  

Augsburg se mi zdi spodbuden primer kako je trajnostni razvoj lahko zelo sistematičen, transparenten, prijazen do ekonomske dejavnosti in vključujoč do vseh članov skupnosti. Kot Ljubljančanka menim, da ima Ljubljana kot mesto s podobnim številom prebivalcev velik potencial za podoben korak v trajnostni razvoj. V Sloveniji v letu 2024 deluje več kot 27.000 nevladnih organizacij in zavodov, od katerih jih je zelo veliko aktivnih v mestu in občini Ljubljana. Z večjo sistematizacijo, transparentnostjo in odprtostjo za sprejemanje kompromisov bi lahko v desetletju ali dveh lahko ugledali Ljubljano, ki se ne razvija zgolj kot turistično, športno, podjetno in prestižno mesto ampak tudi kot dejansko zeleno, trajnostno, mobilno in kot župan Zoran Janković rad poudari solidarno mesto.

Pripravila: Klara Jamnik, prostovoljka pri projektu The Future We Want

 

                        

 

European Caravan on SDGs


Financirano s strani Evropske unije. Vsa izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorjev in ne odražajo stališč in mnenj Evropske unije in Evropske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA).

The Future We Want - Logotipi

Translate »