Focus, društvo za sonaraven razvoj, se je skupaj z Inštitutom za okolje in zdravje ter Medicinsko fakulteto UL v okviru Partnerstva za okolje in zdravje odzval na posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka, ki jih je objavila Svetovna zdravstvena organizacija in iz katerih sledi, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v obstoječi zakonodaji.

V Focusu, Inštitutu za zdravje in okolje ter na Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani pozdravljajo nove smernice SZO, saj za zaščito zdravja prebivalstva priporočajo veliko strožja merila in potrjujejo potrebo po znatnem zmanjšanju onesnaženosti zraka v mestih. Pozivajo odločevalce na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni, da izvedejo korenite ukrepe za zmanjšanje škodljivih izpustov ter s tem naslovijo dva problema hkrati, onesnaženost zraka in podnebno krizo.

Od zadnje globalne posodobitve smernic in priporočil SZO leta 2005 je bilo zaznati naraščanje znanstvenih dokazov, ki ocenjujejo povezanost med onesnaženostjo zraka in številnimi negativnimi zdravstvenimi izidi. Posledično je SZO po sistematičnem pregledu zbranih dokazov pričakovano prilagodila skoraj vse ravni ključnih onesnaževal zunanjega zraka. Znižala je ravni za delce PM10 in PM2,5, NO2, SO2 in CO ter opozorila, da je preseganje novih smernic za kakovost zraka povezano z velikim tveganjem za zdravje. Hkrati pa bi njihovo spoštovanje lahko rešilo na milijone življenj – onesnažen zrak vsako leto povzroči do 7 milijonov prezgodnjih smrti, v Evropski uniji do približno 400.000 ter na ravni Slovenije približno 1700.

Strožji standardi za kakovost zraka niso pomembni samo z vidika javnega zdravja, ampak tudi z vidika blaženja podnebnih sprememb.

Marjeta Benčina iz okoljevarstvene organizacije Focus pojasnjuje: »Ukrepi, ki pripomorejo k znižanju toplogrednih plinov, v večini primerov zmanjšujejo tudi koncentracije onesnaževal v zraku. Opuščanje rabe fosilnih goriv v prometu in energetiki ter omejitev (nepravilne) rabe biomase za energetske namene sta ključna pri zmanjševanju družbenih stroškov zaradi onesnaženosti zraka in podnebnih sprememb. Vemo, kateri so ključni ukrepi za izboljšanje zraka v mestih, a so po naših ocenah odločevalci na vseh ravneh še vedno premalo pogumni pri njihovi izvedbi. V mislih imamo omejevanje osebnega motornega prometa v mestih (nizkoemisijske cone, parkirna politika), zmanjšanje pretočnosti za motorni promet, nižje hitrosti v mestih (30 km/h), brezogljično mestno logistiko, čista vozila, spodbujanje aktivne mobilnosti in javnega potniškega prometa, pa tudi boljši nadzor nad kurilnimi napravami in nad rabo biomase za namene ogrevanja ali v industriji. Da bomo vedeli, kakšna je kakovost zraka v mestih, moramo razširiti mrežo merilnih mest, predvsem na območja, kjer pričakujemo najslabše rezultate.«

Več TU.

Translate »