Razvoj sodobnih hidroelektrarn (HE) je vedno bolj trajnosten, samih HE pa ne moremo več gledati zgolj ozko v luči proizvodnje električne energije, saj gre za večnamenske objekte, ki upravljajo tudi s posameznimi odseki voda in tako prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Z leti raziskav in tehnološkim napredkom so se namreč pojavili tudi novi, višji standardi in zahteve glede vplivov na naravo in okolje. Vsaka novejša hidroelektrarna pretočno-akumulacijskega tipa je prijaznejša do okolja, saj so bile v dolgem procesu študij in raziskav poiskane najboljše možne rešitve za izvedbo.
Sodobni večnamenski projekti na rekah združujejo cilje trajnostnega razvoja z izkoriščanjem naravnega vira (vode) za proizvodnjo električne energije in vključujejo tudi načrte naravovarstvenih ureditev za zagotavljanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Velika globina pretočnih akumulacij pa ohranja nizko temperaturo vode in tudi na tak način omogoča boljše življenjske pogoje za vodne živali.
Zadrževanje voda je ključnega pomena za bogatenje vodotokov
V zadnjih letih se vse pogosteje srečujemo s pojavom hidroloških ekstremov – na eni strani suše, na drugi kratkotrajni močni nalivi z neurji. Spremembe se odražajo tudi na naših rekah in potokih. Zaradi neenakomerne porazdelitve padavin preko leta zgolj varovanje vodotokov, brez ustreznega upravljanja in vlaganj v ohranjanje vodnih količin in reguliranje vodotokov, ni več mogoče. Gradnja zadrževalnikov in pregrad, ki pomagajo zadrževati in ohranjati vodo ter jo časovno prerazporediti preko leta, tako ni nujna le za bogatenje podtalnice, zagotavljanje pitne vode in vode za namakanje, temveč tudi za ustvarjanje pogojev za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Podnebne spremembe namreč vplivajo na naravno okolje in so – zaradi neizpolnjevanja osnovnih življenjskih pogojev – vzrok za izginotje številnih živalskih in rastlinskih vrst ter življenjskih združb.
Pretočne akumulacije kot veliki zalogovniki vode ponujajo boljše razmere kot prosto tekoči vodotoki in predstavljajo rešitev tudi za daljša sušna obdobja. Pri prosto tekočih vodotokih se namreč pojavlja še ena težava: hitro upadanje gladin in višanje temperature vode kot posledica podnebnih sprememb, s čimer se zmanjšuje življenjski prostor tako živalskim kot rastlinskim vrstam. To pa vodi v ogrožanje biotske pestrosti.
Zadrževanje voda je tako ključnega pomena za bogatenje vodotokov in podzemnih voda v času suš in uspešna rešitev preprečevanja še večje škode, ki bi jo suša povzročila obstoječim rastlinskim in živalskim vrstam ter habitatnim tipom. Dokazano je, da večje količine vode – pretočne akumulacije – hladijo vodotok, ohranjajo podtalnico in s tem rešujejo ekosistem, zato bodo v prihodnje vodni zadrževalniki nepogrešljivi.
Zaradi toplotne slojevitosti, ki je dokazano prisotna v pretočnih akumulacijah, se segrevanje površinske vode na odseku spodnje Save zmanjšuje
O pozitivnem vplivu pretočnih akumulacij na toplotno stanje reke Save je za časnik DELO pisal dr. Andrej Širca, univ. dipl. inž. gradbeništva, z IBE, ki med drugim na podlagi izvedenih meritev in analiz pred zajezitvijo in po njej ugotavlja:
- Ob visokih temperaturah zraka, ki pogosto vztrajajo daljše obdobje, se pretočne akumulacije segrejejo manj kot prosto tekoča reka.
- Glavni razlog za ohranjanje hladnejše rečne temperature je toplotna in gostotna slojevitost pretočnih akumulacij.
- Poleti iz pretočnih akumulacij marsikdaj izteka hladnejša voda, kot vanje priteka.
Vir & več na:
❦ ❦ ❦
SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!
Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.