Platforma SLOGA je v sklopu Tedna Afrike v petek, 27. 8. 2021, ob 15. uri v Vetrinjskem dvoru, Vetrinjska ulica 30, 2000 Maribor, izvedla okroglo mizo o vsebinah in pomenu Post-Cotonoujskega sporazuma za sodelovanje Evropske unije z 79 afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami za trajnostni razvoj in sodelovanje.
Na okrogli mizi so sodelovali:
- Igor Jukič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za multilateralo in razvojno sodelovanje, Ministrstvo za zunanje zadeve,
- Mag. Eyachew Tefera, direktor Inštituta za afriške študije in predstavnik društva Afriški center
- Max Zimani, predstavnik Zavoda Global za globalno učenje in razvoj projektov ter socialnega podjetja Skuhna
- Albin Keuc, direktor platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA
V času slovenskega predsedovanja Svetu EU se bodo končale priprave na podpis novega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav. Nov sporazum predstavlja enega izmed ključnih dosjejev slovenskega predsedovanja na področju razvojnega sodelovanja. Sporazum na več mestih zavezuje, vendar zelo ohlapno, h krepitvi učinkovitega sodelovanja civilne družbe pri izvajanju sporazuma, na način, “kjer je to primerno”, ne da bi bilo jasno, kdo, kdaj in kje bo odločal, kdaj bo sodelovanje primerno – ali ne. Slovenija si je že v času oblikovanja pogajalskega mandata EU za nov sporazum kot tudi med pogajanji za nov sporazum med EU in državami Afrike, Karibov in Pacifika prizadevala za krepitev sodelovanja s civilno družbo in za večdeležniško partnerstvo. Tudi med predsedovanjem Svetu EU Slovenija, po besedah Ministrstva za zunanje zadeve, “zagovarja pomen sodelovanja civilne družbe” ter podpira vključevanje civilne družbe “v razpravo o mehanizmih sodelovanja”. Hkrati civilna družba priporoča, naj se že na začetku vzpostavijo institucionalne in operativne strukture in mehanizmi sodelovanja civilne družbe s pomočjo odprtega, transparentnega dialoga in posvetovanja z akterji civilne družbe v EU in AKP. Kakšne bi morale biti te strukture? Kakšni mehanizmi so potrebni, da bi bilo sodelovanje civilne družbe čim bolj vključujoče? Kako zagotoviti kakovostne in pravočasne informacije o procesih odločanja v času izvajanja sporazuma?
Posnetek okrogle mize:
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.
