Številne nevladne organizacije, med njimi tudi platforma SLOGA, smo na Vlado Republike Slovenije naslovile poziv, v katerem jo pozivamo, da ravna v skladu z danimi zavezami v Pariškem podnebnem sporazumu in Agendi 2030. Ker smo prepričani, da so podnebne spremembe ena največjih okoljskih, socialnih in ekonomskih groženj našega časa, zahtevamo, da vlada poravna svoje podnebne dolgove. K odločnemu podnebnemu ukrepanju se je Vlada zavezala tudi v koalicijskem sporazumu, v katerem so obljubili zmanjševanje okolju škodljivih subvencij, prizadevanje za ambiciozno politiko na področju podnebnih sprememb in trajnostno naravnano oskrbo z energijo.
Vlado pozivamo, da v skladu s Pariškim sporazumom:
- usmeri vse oblike javne finančne podpore k zagotavljanju pravočasnega, odgovornega in pravičnega prehoda s fosilnih virov na sistem, temelječ na energetskih prihrankih, učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije;
- predstavi načrt za pravočasno opuščanje rabe premoga v Termoelektrarni Šoštanj ter v Termoelektrarni in toplarni Ljubljana, pri čemer naj bo v času prehoda ustrezno poskrbljeno za delavke in delavce, ki trenutno živijo od dela, povezanega s pridobivanjem in kurjenjem premoga;
- spodbudi samooskrbo z obnovljivimi viri energije, tako da z odpravo obstoječih omejitev omogoči, da bo lahko več sto tisoč prebivalcev na svojih strehah ali na bolj oddaljenih primernih površinah na ekonomsko vzdržen način (skupnostno) izkoriščalo obnovljive vire v našem okolju;
- vzpostavi infrastrukturo za elektrifikacijo prometa z obnovljivimi viri, začne proces elektrifikacije javnega prometa ter izvaja politike, ki bodo več sto tisoč ljudi spodbudile k uporabi javnega potniškega prometa in kolesa namesto osebnega avtomobila.
Menimo, da je zahteve potrebno vključiti v vse področne politike, še posebej v nacionalno energetsko zakonodajo, v stališča Slovenije do evropskih podnebno-energetskih zakonodajnih predlogov ter v strateške dokumente, kot je Energetski koncept Slovenije.
Še pred nekaj leti je kazalo, da lahko Slovenija postane ena najbolj naprednih držav Evropske unije na področju podnebnih politik; sprejemali smo podnebni zakon, imeli smo službo za podnebne spremembe na najvišji politični ravni. Danes, le nekaj mesecev po ratifikaciji Pariškega sporazuma, smo priča vztrajnemu iskanju javnega denarja za pokrivanje izgub Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), s čimer bi subvencionirali premog – energetski vir, ki ruši podnebje, kot ga poznamo, zaradi onesnaženja zraka krha naše zdravje in onemogoča prehod na obnovljive vire energije. Poskus subvencioniranja TEŠ je le še zadnji znak, da fosilna industrija, z njo pa veliki energetski igralci, kroji slovensko energetsko politiko in nas ohranja odvisne od fosilnih virov.
Istočasno lahko spremljamo podiranje globalnih temperaturnih rekordov, slovensko podnebje pa je že za približno 2 °C toplejše, kot je bilo sredi minulega stoletja. Tudi v Sloveniji se tako že soočamo z vse pogostejšimi in intenzivnejšimi sušami, poplavami, vročinskimi valovi, poleg tega pa v naših večjih mestih postajajo zimska stalnica opozorila zaradi onesnaženosti zraka.
Da bi preprečili najhujše posledice podnebnih sprememb in nadaljnje ogrožanje javnega zdravja ter temeljnih človekovih pravic, mora Slovenija prispevati svoj delež k svetovnim prizadevanjem za opuščanje fosilnih goriv. Prehod na brezogljično družbo do leta 2050, cilji trajnostnega razvoja in cilji Pariškega sporazuma zahtevajo takojšnje ukrepanje, ki bo v prid ljudem, ne fosilni industriji.