V sklopu projekta Youth Ambassadors of Non-Formal Learning so v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto povprašali mlade tudi o tem, kako je potekalo neformalno izobraževanje v času, ko smo bili vsi doma zaradi korone. Poizvedeli so tudi, ali so se v tem času katerega izmed izobraževanj tudi udeležili, ali pa je bilo njihovo prisilno mirovanje med domačimi štirimi stenami namenjeno zgolj študiju, delu od doma, hobijem oziroma počitku in sproščanju. Zanimiv odgovor je podala Mateja in njeno razmišljanje, ki ga je z nami delilo društvo, danes tudi predstavljamo.
“Neformalno izobraževanje v času korone? Zakaj pa ne? V času, ko smo morali ostajati doma, sem imela veliko časa za različne spletne seminarje in delavnice, saj zaradi karantene nismo smeli zapuščati svoje občine; podjetje, v katerem delam, je začasno takrat zaprlo svoja vrata, na faksu pa so vse dejavnosti potekale prek spleta; preostanek časa pa … nekako ga je bilo treba izkoristiti in zapolniti z zanimivimi dejavnostmi. Sama ne maram biti brez dela, zato sem se odločila, da na nek način nepričakovano »darilo« izkoristim, kar se najbolje da. Z učenjem, ne le na faksu, ampak neformalnim.
Lahko rečem, da je neformalno izobraževanje ponovno pokazalo svojo iznajdljivost. Že na samem začetku,ko smo se resnično zavedali, da se bo hitrost življenja spremenila, je neformalno izobraževanje hitro zavihalo rokave in se spopadlo z dano situacijo. Če zdaj gledamo za nazaj, vidimo, kako se je uspešnost neformalnih dejavnosti na trgu »razcvetela«. Dlje, kot smo bili v karanteni zaradi korone, več ponudbe za izobraževanje je bilo.
Zasluga za uspešnost NFE je seveda eno in edino spletno komuniciranje. Z uspešno uporabo različnih aplikacij in različnih možnosti komunikacije prek spleta ter njihovo izboljšavo je bilo neformalno izobraževanje eno izmed prvih resnih uporabnikov, ki je vedelo, kako učinkovito uporabiti »nove tehnologije« za svoje potrebe, medtem ko je ostali svet šele začenjal spoznavati in ugotavljati, da so takšne zadeve v resnici dostopne vsem in še za piko na i, celo zelo uporabne.
Moram pa priznati, da je neformalno izobraževanje kljub zagnanosti imelo precejšno prednost glede znanja o uporabi aplikacij za komuniciranje prek spleta. Že odkar se je pojavila tista mala kamera na računalnikih ter prvi vsem dobro poznan Skype, je neformalno izobraževanje videlo velik potencial v uporabnosti. Na žalost svet ter takratna, danes zaostala tehnologija nista bili pripravljeni na takšen razvoj komunikacijskih sredstev kot jih poznamo danes. Spletno komuniciranje je tako z razvojem tehnologije počasi pridobivalo na svoji prepoznavnosti. Neformalno izobraževanje kljub težavam ni obupalo nad spletnim komuniciranjem ter je do danes vestno investiralo tudi v tovrsten način dela. Glede na sedanjo situacijo so le vedeli, kaj počnejo.
Kot vsem je tudi meni internet med karanteno moral postati dober prijatelj, če nam je bilo to všeč ali ne, saj je bil edino sredstvo, ki smo ga imeli na voljo za povezavo z zunanjim svetom. Ko je minilo nekaj časa in je bilo vsem že dovolj počivanja in sproščanja, smo v karanteni postali nemirni. Takrat se je začelo postavljati vprašanje, verjetno ne le meni, ampak marsikateremu izmed nas vseh: »Kaj vendar početi za štirimi stenami? Kako premagati ujetost stanovanja in neznosno rutino, v kateri smo se znašli?« In takrat je bilo neformalno izobraževanje tisto, ki je bilo pripravljeno ponuditi storitev »od a do ž«. Lahko si se začel učiti – ples, vadba joge, pilatesa … prek spleta, inštrukcije na kateremkoli interesnem področju, spletni seminarji, ki so kar naenkrat pridobili novo ime – webinar…
Nastala situacija je človeka postavila pred dejstvo, da ni potrebno iti nekam ali k nekomu, da bi se nečesa naučil ali spoznal. Vse lahko narediš doma s pomočjo spleta. Tako smo na nek način kupili čas v svetu, ki ne obstaja več. Naš tempo življenja je postal tako hiter, da nam dejstvo, da lahko za marsikatero dejavnost, do katere smo se pred korono morali zapeljati, prihranimo čas in dejavnost s pomočjo spleta izvedemo kar od doma, pomeni izjemno veliko. To je popolnoma strateška ugotovitev. Ne le, da je bilo neformalno izobraževanje iznajdljivo in uspešno v času korone, ampak mu daje tudi nove možnosti za razvoj in zaslužek.
Vsi, ki kakorkoli sodelujejo v neformalnem izobraževanju, so eni od tistih posameznikov, ki lahko ta hip reče(mo)jo, da je v vsakem slabem vedno nekaj tudi pozitivnega in dobrega. Čas korone je postal nov mejnik na področju medo0sebne komunikacije in pri načinu dela, neformalno izobraževanje pa je bilo na pravem mestu ob pravem času. Upam, da bodo vsi, ki so vpeti v neformalno izobraževanje, znali to dejstvo dobro izkoristiti, saj se nemalokrat zgodi to, kar pravi oguljena fraza, ki jo tako neradi slišimo: »Priložnost zamujena ne vrne se nobena«.”
V kolikor ste spregledali njen intervju glede neformalnega izobraževanja, si ga lahko preberete tukaj: https://www.mlad.si/blog/mateja-lozar-ce-starsi-zaupajo-organizacijam-otroke-lazje-spustijo-v-svet/