Države so se dogovorile, da nadaljujejo s krepitvijo finančnih ukrepov. Globalna civilnodružbena skupnost z dogovorom ni zadovoljna. Glavni očitki: premalo zavezujoče, ostajamo brez globalnega nadzornika nad davki, gradimo na vključevanju zasebnega financiranja za razvoj brez zagotovljene odgovornosti in transparentnosti. Združeni narodi o “zgodovinskem dogovoru”.

Globalno financiranje za razvoj – zakaj 238 milijard dolarjev konča v žepih korporacij?

Realnost se skriva v dveh številkah UNCTAD-a: partnerske države letno izgubijo 100 milijard dolarjev s triki korporacij v davčnih oazah in dodatnih 138 milijard dolarjev zaradi “nadradodarnih” davčnih olajšav. Dovolj velike številke za potreben globalni sporazum. Odtekanje kapitala zaradi izogibanja plačevanja davkov v deželah v razvoju je en od ključnih problemov na poti izkoreninjena revščine in lakote v partnerskih državah. Pravzaprav je potreben temeljite reforme celoten mednarodni finančni model, pisan na kožo v prvi vrsti razvitim državam in velikim, transnacionalnim korporacijam. Obstoječe davčne oaze, dvo- ali večstranski trgovinski sporazumi, mednarodno pogodbeno pravo, (ne)sledljivost finančnih tokov, netransparentnost lastništva podjetij se izrabljajo za nelegitimno zmanjševanje osnove za obdavčitev oz. za davčno izmikanje. Pri tem je največja žrtev zmeraj šibkejša stran – na globalni ravni nerazvite države, partnerske države in na nacionalni ravni sistemi za izobraževanje, zdravje, socialno varnost. Torej globalni državljan, izpostavljen plenjenju zaradi enega samega naključja – da ni bil rojen v razviti državi. Kjer prav tako poteka davčno izmikanje.

Tretja mednarodna konferenca o financiranju za razvoj

Leto 2015 je za razvojno skupnost izjemno pomembno – poleg dogovora o financiranju za razvoj pričakujemo še dogovor o globalnih ciljih trajnostnega razvoja in nov dogovor o soočenju s podnebnimi spremembami, izziva, ki ogroža vse, ne glede na kraj rojstva. Pričakovanja javnosti so gradila na predhodnih dogovorih o financiranju za razvoj, kot sta Monterreyski sporazum (Monterrey Consensus) in Deklaracija iz Dohe (Doha Declaration). Danes je bil sprejet dogovor o financiranju za razvoj – Akcijska agenda iz Adis Abebe (Addis Ababa Action Agenda).

Rezultat je “Akcijska agenda iz Adis Abebe” (AAAA)

Združeni narodi so dogovor že razglasili za “prelomen sporazum, ki zagotavlja podlago za implementacijo globalne agende za trajnostni razvoj, ki jo bodo svetovni voditelji sprejeli septembra”. Oglasil se je tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon, ki je poudaril, “da je rezultat iz Adis Abebe podlaga prenovljenemu globalnemu partnerstvu za trajnostni razvoj, ki nikogar ne bo pustil zadaj.” A oglasile so se tudiorganizacije civilne družbe. Kot še poroča IPS, je bil dr. Danny Sriskandarajah, generalni sekretar CIVICUS, zelo neposreden: “Ta teden smo lahko videli še en znak začetka konca svetovne ureditve, oblikovane po 2. svetovni vojni.” Skupna točka večine kritik je, da dogovor ne zagotavlja dodatnih sredstev potrebnih za izkoreninjenje revščine. Druga točka je nepripravljenost globalne skupnosti na dogovor o oblikovanju posebnega telesa Združenih narodov, ki bi bedel nad davki – namesto funkcionalne institucije so se države dogovorile o razširjenem mandatu posebnega odbora davčnih strokovnjakov, katerega člane bo imenoval generalni sekretar ZN po konzultacijah z državami članicami.

Translate »