Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) v poročilu za lansko leto navaja, da se v Sloveniji nadaljuje diskriminacija in segregacija Romov, prav tako ni bilo napredka pri izbrisanih. Svet razdvajajo grozljive posledice sovražne retorike, ki preti, da bo pripeljala do normalizacije množične diskriminacije marginaliziranih skupin, Amnesty International svari ob objavi letne ocene stanja na področju človekovih pravic. Poročilo o razmerah na področju človekovih pravic vsebuje informacije o 159 državah in predstavlja najbolj obsežno analizo trenutnih razmer na področju človekovih pravic v svetu.
Končne posledice družbe, ki je spodbujena k sovraštvu, iskanju grešnih kozlov in strahu pred manjšinami, so se razgalile v grozljivi vojaški akciji etničnega čiščenja Rohing v Mjanmarju. K sreči obstaja tudi upanje, da bomo ustavili drsenje proti represiji, in sicer v obliki vedno večjega gibanja ljudi, med katerimi so se nekateri prizadevanjem za družbeno pravičnost pridružili na novo, spet drugi imajo s tem dolgoletne izkušnje.
Slovenija – premalo skrbi za begunce, grozljive razmere v romskih naseljih
Glede Slovenije Amnesty International kot že vrsto let izpostavlja nadaljevanje diskriminacije in marginalizacije Romov, nobenih novih korakov ni bilo narejenih glede dolgotrajnih kršitev pravic izbrisanih – te dni mineva že 26 let od začetka izbrisa, prav tako se Slovenija nikakor ne more pohvaliti glede sprejemanja beguncev.
Leto 2017 je Slovenija začela s sprejetjem sprememb zakona o tujcih, v skladu s katerimi bi lahko v primeru ocene ogroženosti javnega reda in nacionalne varnosti preprečili vstop beguncem in migrantom ali jih izgnali nazaj, ne da bi obravnavali njihove prošnje za azil in preverili, ali bi z njimi v drugih državah ravnali nečloveško ali slabo. To je v nasprotju z begunskim pravom in s človekovimi pravicami. O skladnosti sprememb zakona z ustavo odloča tudi ustavno sodišče.
Ob tem pa Slovenija, tako kot številne druge bogatejše države, tudi ne prevzema pravičnega dela skrbi za begunce, saj nudi mednarodno zaščito majhnemu številu ljudi. Počasi poteka tudi preseljevanje v okviru solidarnostnega premestitvenega programa EU iz Grčije in Italije: do septembra 2017 bi morala država sprejeti 567 prosilk_cev za azil, do danes pa je bilo premeščenih le 253 ljudi.
Spomniti velja, da je komisar Sveta Evrope za človekove pravice, ki je lani obiskal Slovenijo in tudi nekatera romska naselja, v svojem poročilu zapisal, da so razmere grozljive. V romskih naseljih, predvsem na jugovzhodu države, Romi še vedno pogosto živijo brez dostopa do vode, elektrike in brez pravne varnosti nastanitve.
V zvezi s slednjim so se v Amnesty International Slovenije oktobra razveselili odločitve ustavnega sodišča, ki je na podlagi primera rušenja doma v nelegalnem romskem naselju Dobruška vas 35 v Škocjanu presodilo, da gradbena zakonodaja ni skladna z ustavo, saj ne vsebuje varovalk glede oblastvenih posegov v pravico do zasebnega in družinskega življenja oziroma pravice do doma.
Svetovni voditelji odstopajo od človekovih pravic, to podžgalo globalna protestna gibanja
Če znova usmerimo pogled na svet, poročilo opaža, da se milijoni ljudi po vsem svetu soočajo z vedno slabšim dostopom do osnovnih potrebščin in storitev, kot so bivališča, hrana in zdravstvena oskrba. Če se vlade ne bodo spoprijele z vzroki revščine in neenakosti, svari Amnesty International, je potencial za še večje nemire velik. Po vsem svetu so ljudje prisiljeni živeti v nevzdržnih razmerah, ker se jim odreka dostop do ustrezne hrane, čiste vode, zdravstvene oskrbe in osnovnega bivališča. Če se te človekove pravice odvzamejo, se zaseje brezup, ki nima meja ali konca. Od Venezuele do Irana smo priča izjemnemu širjenju družbenega nezadovoljstva.
Ob tem pa sovraštvo in strah mečeta senco na svetovno dogajanje in le malo je vlad, ki se v teh težkih časih postavljajo za človekove pravice. Namesto tega voditelji, kot so al-Sisi, Duterte, Maduro, Putin, Trump in Xi, brezobzirno spodkopavajo pravice milijonov.
Nazadnjaške politike so številne ljudi spodbudile, da se pridružijo dolgotrajnemu boju; poročilo vsebuje podrobnosti o številnih pomembnih zmagah, ki so jih po svetu dosegli aktivisti_ke za človekove pravice. Denimo odpravo popolne prepovedi splava v Čilu, korak v smeri istospolnih porok v Tajvanu in izjemno zmago proti prisilnim izselitvam v Abudži v Nigeriji. Velik shod za pravice žensk, katerega središče je bilo v ZDA, a je potekal tudi po številnih drugih delih sveta, je pokazal rastoč vpliv novih družbenih gibanj, kot tudi pojava #MeToo in v Latinski Ameriki »Ni Una Menos«, ki obsojata nasilje nad ženskami in dekleti. Ravno te dni je na pobudo inštituta 8. marec kampanja #jaztudi začela tudi v Sloveniji.
Kliknite za celotno sporočilo za javnost (globalne razmere, v slovenščini, word)
Kliknite za pdf letnega poročila v celoti (v angleščini)
Kliknite za del o Sloveniji (slovensko, word)