Osnutek zakona glede takšne brezplačne uporabe prostorov predvideva dve ključni novosti:
• Državni organ ali občina bi pred brezplačno oddajo morala obvezno pridobi soglasje ministrstva za finance, da pri tem ne gre za prepovedano državno pomoč. Zagotavljanje brezplačnih prostorov je namreč v luči pravil EU o prostem trgu res lahko tudi (prepovedana) državna pomoč, če država ali občina s tem določenemu ponudnika blaga ali storitev omogoči boljši položaj, kot ga ima njemu konkurenčni ponudnik. Prvi bo namreč zaradi precej nižjih stroškov prostora lahko imel nižje cene, kar pomeni nedovoljen poseg države na trg. S tega vidika je vključitev v sistem državne pomoči nujen, saj bi sicer Slovenija lahko odgovarjala EU zaradi kršitev pravil enotnega trga.
• Osnutek spreminja in zaostruje pogoje, kdaj lahko država ali občina nevladni organizaciji v brezplačno uporabo odda svoje prostore. Po veljavnem zakonu zadošča, da nevladna organizacija »deluje v javnem interesu«, o čemer lahko občina presoja tudi sama. Po novem se namesto tega izrecno zahteva pridobljen status v javnem interesu.
Takšnemu zaostrovanju pogojev so na CNVOS nasprotovali, saj zanj ne vidimo utemeljenega razloga. Status v javnem interesu se podeljuje na nacionalnem nivoju in so zato pogoji zanj za večino lokalnih nevladnih organizacij prezahtevni, ne glede na to, da s svojim delom in aktivnostmi občutno koristijo lokalnemu življenju in jim zato občine prostore želijo dodeliti. S takšno spremembo se občinam ta opcija jemlje, saj bi lahko prostore po novem dodelile samo še organizacijam, za katere je država presodila, da delujejo v javnem interesu. Prav tako v tem primeru izpadejo vse nevladne organizacije, ki statusa nimajo, delujejo pa v javnem interesu že na podlagi zakona (gasilska društva, ribiške družine …). Pogojevanje s statusom je problematično tudi zato, ker določene NVO statusa sploh ne morejo dobiti (zasebni zavodi, ustanove), čeprav evidentno delujejo v javnem interesu.