8. 9. je v konferenčni dvorani ljubljanskega CITY hotela potekal zaključni dogodek projekta PROTEUS (2023-2026), ki je z odmevnim mednarodnim panelom z naslovom kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje? postregel s poglobljeno razpravo o stanju demokracije, njenem varovanju, izzivih svobode medijev ter širših evropskih in družbenih pritiskih. Panel je zbral ugledne strokovnjake s področij medijev, politike, nevladnih organizacij in civilne družbe, ki so ponudili ostre analize in konkretne poglede na trenutno družbeno dogajanje.

Demokracija kot proces in nevarnost, da se degradacija normalizira

Dušan Stojanovič (poslanska skupina SVOBODA), je izpostavil, da je demokracija v svojem bistvu proces. Opozoril je na nevarnost postopne degradacije demokratičnih standardov, na katere se kot družba prepogosto navadimo in jih sprejmemo kot nekaj samoumevnega. K temu prispeva tudi manipulativna logika »deli in vladaj«, kjer ekstremizem ponuja lažne, preproste odgovore ter posameznike odvrača od lastnega premisleka in odgovornosti. Posebej oster je bil do vsakdanje floskule »takšna je pač politika«, saj prav normalizacija takšnega mišljenja odpira vrata nižjim demokratičnim standardom.

Da se demokracija ne ruši čez noč, temveč nazaduje počasi in neopazno, je v svojem video prispevku poudarila tudi Irena Joveva, poslanka Evropskega parlamenta. Spomnila je na ključno dejstvo, da demokracija ne pripada vladam in institucijam, temveč ljudem, kar od vseh nas zahteva aktivno odgovornost in državljansko držo.

Novinarstvo pod pritiskom in medijska svoboda

Na nevarnosti, s katerimi se soočata sodobno novinarstvo in svoboda medijev, je opozorila Helena Milinković, novinarka RTV Slovenija in predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija. Sklicujoč se na tragičen primer umora malteške novinarke Daphne Caruane Galizie je skozi slovenski kontekst in prizmo polarizacije okrog RTV Slovenija ponazorila, kako daleč lahko segajo pritiski na neodvisne medije. Poudarila je, da svoboda medijev ni trajno zagotovljena pravica, temveč vrednota in odgovornost, ki jo je treba vedno znova dosegati ter braniti.

Civilna družba, demokratična pismenost in širši evropski kontekst

Simon Delakorda (INePA) je razpravo razširil na področje delovanja civilne družbe in opozoril, da krčenje prostora civilne družbe ni le preprosto vprašanje delitve na levico in desnico. Tudi nominalno liberalne in demokratične politične sile namreč niso vedno pripravljene brezpogojno ščititi svobodnega prostora civilne družbe. Poudaril je pomen globoke demokratične kulture in pismenosti. Institucije same po sebi namreč ne zadostujejo, če nimamo družbene zavesti in pripravljenosti, da jih dejansko varujemo.

Mednarodno dimenzijo je prispeval Daniel Hegedüs, ki je opozoril na zaskrbljujoč trend, ki ga zaznavamo po letu 2024 – ko se demokratično nazadovanje iz nacionalnih politik vedno bolj preliva v same institucije Evropske unije. Opozoril je, da avtoritarni pritiski in odmiki v ključnih državah, kot sta Francija ali Nemčija, ne ogrožajo le posameznih držav, temveč lahko resno ogrozijo celoten evropski projekt.

Mednarodna konferenca “Kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje” je tako s pestrim naborom perspektiv pokazala, da je ohranjanje demokratičnih vrednot skupna odgovornost politike, civilne družbe, medijev, prav tako pa tudi slehernega posameznika.v

Dogodek se je zaključil v duhu nadaljnjega povezovanja, skupnega razmisleka in krepitve odpornosti demokratičnih struktur tako v Sloveniji kot širšem evropskem prostoru.

Dogodek je fotografiral: Bojan Brajkovič