Od 20 do 50 odstotkov namakanih tal na svetu je preveč slanih, da bi bila popolnoma rodovitna. To predstavlja velik izziv za več kot 1,5 milijarde ljudi, ki poskušajo pridelati lastno hrano.
Ta podatek je del globalnega zemljevida slanih tal, novega orodja, ki ga je predstavila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Ta tla so manj rodovitna in manj produktivna, kar ogroža svetovni boj proti lakoti in revščini. Poleg tega zmanjšujejo kakovost vode in biotsko raznovrstnost tal ter povečujejo erozijo tal.
FAO upa, da bo z novim zemljevidom, skupnim projektom, v katerem sodeluje 118 držav in na stotine zbiralcev podatkov, bolje informirala oblikovalce politik pri prilagajanju podnebnim spremembam in projektih namakanja.
Did you know soil is a living resource, home to more than 25% of our 🌎's biodiversity?
Soil biodiversity is key to global food security, we need to protect our soils! #SoilBiodiversity pic.twitter.com/unn5uV1HSV
— Food and Agriculture Organization (@FAO) October 20, 2021
Predstavitev zemljevida je potekala na otvoritveni dan svetovnega simpozija o slanih tleh, tridnevne virtualne konference, na kateri je sodelovalo več kot 5000 strokovnjakov.
Generalni direktor FAO QU Dongyu je ob odprtju simpozija dejal, da mora svet “poiskati inovativne načine za preoblikovanje kmetijsko-živilskih sistemov, da bodo učinkovitejši, bolj vključujoči, bolj odporni in bolj trajnostni”.
Vse večja grožnja
Slana ali natrijeva tla se pojavljajo naravno in so dom dragocenih ekosistemov, vključno z vrsto rastlin, ki so se prilagodile slanim razmeram.
Na svetu je skupno več kot 833 milijonov hektarjev slanih tal, kar predstavlja 8,7 odstotka celotnega planeta. Večina jih je v naravno sušnih ali polsušnih okoljih v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki.
Lahko pa jih povzroči tudi človek s svojo dejavnostjo, in sicer zaradi slabega gospodarjenja, pretirane ali neustrezne uporabe gnojil, krčenja gozdov, dviga morske gladine, nizke gladine podzemne vode, ki vpliva na območje korenin, ali vdora morske vode v podtalnico, ki se nato uporablja za namakanje.
Podnebne spremembe
Podnebne spremembe hkrati povečujejo tveganje, saj modeli kažejo, da bi se lahko svetovna sušna območja do konca stoletja povečala za 23 odstotkov, večinoma v državah v razvoju.
Zdrava tla so predpogoj za doseganje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in so osnova za štiri cilje FAO: boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje, pri čemer nihče ne sme zaostajati.
Po podatkih (FAO) sta zasoljevanje (povečanje v vodi topnih soli) in natrifikacija (povečanje visoke vsebnosti natrija) tal med najresnejšimi svetovnimi grožnjami za sušna in polsušna območja, pa tudi za obdelovalne površine na obalnih območjih in v primeru namakanja z odpadno vodo v vseh podnebnih razmerah.
Za boj proti tej težavi so potrebna različna orodja, od ozaveščanja do sprejemanja trajnostnih praks ravnanja s tlemi, spodbujanja tehnoloških inovacij in večje politične zavezanosti.
Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve.
