Podnebne spremembe niso le okoljski problem. V številnih delih sveta že neposredno vplivajo na dostop do hrane, vode, dohodka in možnosti za dostojno življenje. Njihove posledice so še posebej izrazite v podeželskih skupnostih, kjer je preživetje pogosto neposredno povezano s kmetijstvom in naravnimi viri.
Prav zato je vprašanje prilagajanja podnebnim spremembam tudi vprašanje razvoja in zmanjševanja neenakosti.
Dve raziskavi, izvedeni v okviru projekta »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov«, kažeta, kako tesno so povezani podnebni izzivi, dostop do naravnih virov, gospodarska varnost in enakost spolov. Projekt izvajata Zavod Krog in partnerska organizacija Legis iz Severne Makedonije v okviru razvojnega sodelovanja Republike Slovenije.
Raziskavi – Študija ključnih izzivov podeželskih območij Severne Makedonije s posebnim poudarkom na enakosti spolov ter Študija in mapiranje izzivov z vodo in rodovitnostjo prsti – sta pokazali, da se podeželske skupnosti soočajo z več medsebojno povezanimi izzivi.
Med njimi so daljša sušna obdobja, višje temperature, neenakomerne padavine, zmanjšana razpoložljivost vode, slabšanje rodovitnosti tal, omejen dostop do znanja in financiranja ter staranje kmetijskega prebivalstva.
Podnebne spremembe niso nevtralne
Posledice podnebnih sprememb ne prizadenejo vseh ljudi enako. Gospodinjstva z omejenimi prihodki imajo manj možnosti za vlaganje v prilagajanje, male kmetije pa so pogosto bolj izpostavljene vremenskim tveganjem kot večji kmetijski sistemi.
Posebej ranljive so lahko ženske na podeželju. V Severni Makedoniji ženske predstavljajo pomemben delež kmetijske delovne sile, vendar imajo bistveno manjši dostop do lastništva zemljišč, financiranja in formalnega odločanja. Ob tem pogosto opravljajo tudi velik delež neplačanega gospodinjskega in skrbstvenega dela. Zato prilagajanje podnebnim spremembam ne more temeljiti zgolj na uvajanju novih tehnologij. Če želimo graditi resnično odporne skupnosti, morajo imeti ljudje dostop do znanja, virov in možnosti za sodelovanje pri odločanju. To pomeni, da morata biti podnebna odpornost in enakost spolov obravnavani skupaj.
Voda kot razvojno vprašanje
Ena ključnih ugotovitev obeh raziskav je povezana z upravljanjem vode. V proučevanih skupnostih v Severni Makedoniji so raziskovalci zaznali vse večje posledice daljših sušnih obdobij in zmanjšane razpoložljivosti vode v rastni sezoni. Kmetje poročajo tudi o spreminjanju tradicionalnih vzorcev kmetovanja in zgodnejšem začetku setvene sezone. Hkrati v izbranih skupnostih niso bili vzpostavljeni sistemi za zbiranje deževnice.
To odpira pomembno vprašanje: kako lahko skupnosti bolje izkoristijo vire, ki jih že imajo?
Zbiranje deževnice je primer decentralizirane in relativno dostopne rešitve, ki lahko gospodinjstvom pomaga zmanjšati odvisnost od nepredvidljivih vodnih virov. V kombinaciji z učinkovitejšim namakanjem, kompostiranjem in drugimi trajnostnimi praksami lahko prispeva k večji stabilnosti pridelave in boljši prehranski varnosti gospodinjstev. Pomembno je, da takšne rešitve niso namenjene le velikim kmetijskim sistemom. Prilagoditi jih je mogoče tudi potrebam malih kmetij in gospodinjstev z omejenimi finančnimi možnostmi.
Raziskavi kot začetek spremembe
Razvojno sodelovanje ni učinkovito, če se začne z vnaprej določenimi rešitvami. Zato sta bili raziskavi izvedeni kot podlaga za nadaljnje aktivnosti projekta. Njune ugotovitve bodo usmerjale vzpostavljanje sistemov zbiranja deževnice, usposabljanja za trajnostno vrtnarjenje in kompostiranje ter aktivnosti na področju podnebno pametnega kmetijstva. Poseben poudarek bo namenjen tudi krepitvi znanja žensk na podeželju in njihovih možnosti za razvoj podjetniških dejavnosti.
Takšen pristop temelji na preprostem načelu: trajnostne rešitve so učinkovitejše, kadar izhajajo iz dejanskih potreb skupnosti. Raziskavi zato nista le zbiranje podatkov, temveč pomemben korak pri oblikovanju aktivnosti, ki so prilagojene lokalnim razmeram.
Lokalno znanje in globalni izzivi
Čeprav projekt poteka v Severni Makedoniji, vprašanja, ki jih odpira, niso omejena na eno državo.
Podnebne spremembe, pomanjkanje vode, degradacija tal in negotovost malih kmetij postajajo vse pomembnejši izzivi po vsem svetu. Tudi Slovenija in druge evropske države se soočajo s pogostejšimi sušami in potrebo po prilagajanju kmetijstva na spremenjene podnebne razmere.
Izkušnje iz lokalnih skupnosti lahko zato ponudijo pomembne odgovore na širša vprašanja razvoja.
Zbiranje deževnice samo po sebi ne bo rešilo vseh posledic podnebnih sprememb. Toda skupaj z drugimi ukrepi – od trajnostnega upravljanja tal do dostopa do znanja in večje vključenosti žensk – lahko postane del širše spremembe.
Razvoj, ki temelji na partnerstvu
Projekt »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov« temelji na sodelovanju med slovensko organizacijo Zavod Krog in lokalno partnersko organizacijo Legis iz Severne Makedonije.
Takšna partnerstva so eden ključnih elementov razvojnega sodelovanja. Lokalne organizacije poznajo potrebe, izzive in posebnosti skupnosti, medtem ko mednarodno sodelovanje omogoča izmenjavo znanja, povezovanje različnih izkušenj in dostop do dodatnih virov.
Pri tem ni pomembno le, katere tehnologije se uvajajo, ampak tudi kdo sodeluje pri njihovem načrtovanju in kdo bo imel od njih koristi. Prav zato projekt povezuje okoljske cilje z družbenimi vprašanji. Voda, zemlja, prehranska varnost in enakost spolov niso ločene teme. V življenju podeželskih skupnosti so neposredno povezane.
Vsaka lokalna rešitev šteje
Podnebne spremembe so globalen problem, vendar se njihove posledice vedno kažejo lokalno. Prav na ravni skupnosti se zato pogosto začnejo tudi konkretne rešitve. Dve raziskavi iz Severne Makedonije kažeta, da je mogoče podnebno odpornost graditi tudi z dostopnimi ukrepi: učinkovitejšo rabo vode, zbiranjem deževnice, skrbjo za rodovitnost tal, prenosom znanja in večjo vključenostjo tistih, ki so pogosto izključeni iz odločanja.
Razvojno sodelovanje ima pri tem pomembno vlogo, kadar ne prinaša le rešitev od zunaj, temveč ustvarja pogoje, da skupnosti same krepijo svoje zmogljivosti. Prihodnost podeželja bo v veliki meri odvisna od sposobnosti prilagajanja. In prilagajanje ne pomeni le tehnologije. Pomeni tudi dostop do virov, znanja, sodelovanja in enakih možnosti.
O projektu
Projekt »Skupnostno zbiranje deževnice in vrtnarjenje za ohranjanje okolja in enakost spolov v Severni Makedoniji« izvajata Zavod Krog in Legis iz Severne Makedonije. Cilj projekta je povečati odpornost podeželskih skupnosti na podnebne spremembe z uvajanjem sistemov zbiranja deževnice, trajnostnih kmetijskih praks ter ukrepov za večjo vključenost žensk v razvojne procese. Projekt financira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Sorodne objave:
Življenje na robu: Humanitarna resničnost v Sudanu
Trajnostno in vključujoče čebelarstvo v Črni gori
Udeležba na 5. nacionalni konferenci o umetni inteligenci
Afrika v srcu Ljubljane: Na festivalu so se srečale kultura, glasba in slovenska razvojna pomoč
Polna dvorana na koncertu Gospel za mir
Zaključil se je Teden ADRA 2026