Pravičnost v 21. stoletju
Leto 2021, ko se soočamo z nekaterimi razpokami, ki jih je v našem sistemu razkrila epidemija COVID-19 ali jih še dodatno poglobila in jih bomo primorani nasloviti v obdobju okrevanja, je idealna priložnost, da odpremo razpravo o tem, kako bomo v naši družbi urejali pravičnost, kako bomo zagotavljali enakost ipd. Prav tako v letu 2021 obeležujemo 50. obletnico izida Teorije pravičnosti (A Theory of Justice) Johna Rawlsa, ki predstavlja eno temeljnih del urejanja medsebojnih odnosov v liberalni družbeni ureditvi, kot jo poznamo danes, in je v pomembnem delu dopolnila bogato zbirko razprav o pravičnosti, ki izhajajo že iz časa Antike in so bile kasneje osnovane v idejah družbene pogodbe. Zgodovinsko pomembno presečišče, ki ga predstavlja epidemija Covid-19, je idealna priložnost, da se vprašamo, ali je koncept pravičnosti, kot ga imamo danes, še aktualen za urejanje družbenih razmerij v 21. stoletju, katere so pomanjkljivosti, na kaj moramo biti pozorni v prihodnje ipd. Dejstvo je, da so se v moderni družbi pojavili nekateri novi izzivi, ki jih moramo upoštevati. Ti izzivi so med drugimi povezani z zdravjem, digitalizacijo, varovanjem okolja, gospodarstvom idr.
O pravičnosti in izzivih družbe 21. stoletja bodo v torek, 14. decembra s pričetkom ob 17.uri razpravljali:
– dr. Jernej Pikalo, redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani,
– dr. Dan Podjed, znanstveni sodelavec na ZRC SAZU,
– Domen Savič, direktor zavoda Državljan D,
– dr. Emilija Stojmenova Duh, docentka na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani,
– dr. Žiga Turk, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani,
– mag. Samar Zughool, medkulturna trenerka in vodja projektov na Zavodu Povod.
Moderatorka pogovora bo Ajda Pistotnik, vodja projektov in policy raziskovalka odrasti in finančne pravičnosti.
Razprava je organizirana v okviru projekta »Pravičnost v 21. stoletju«, ki ga izvaja Društvo za širjenje političnega prostora Progresiva v sodelovanju z Inštitutom dr. Janeza Evangelista Kreka, Inštitutom NOVUM, Povodom, zavodom za kulturo in razvoj mednarodnih odnosov v kulturi in Evropsko mrežo političnih fundacij (ENoP – European Network of Political Foundations).
Več TU.