Večina Slovencev si ob omembi Afganistana najverjetneje predstavlja državo, ki so jo številni konflikti izčrpali in katere si zaradi nestabilnosti in nevarnosti, o katerih največkrat poročajo mediji, ne želijo obiskati.
Kljub temu pa slika Afganistana le ni tako črno bela. Še posebej pa ne v Heratu, ki velja za oazo miru v tej srednjeazijski državi. Tu življenje poteka po zelo ustaljenih tirnicah; ljudje delajo, se poročajo, izobražujejo, se zabavajo, jezijo in veselijo. Čeprav standard življenja v primerjavi s slovenskim ni visok, si lahko privoščijo marsikaj – od avtomobila – rabljene uvažajo z vseh koncev sveta, do nove hiše (te žal zahodni način gradnje posnemajo le navzven, pozabljajo pa na praktične vidike, kot je dobra izolacija).
Herat leži na poti iz Irana proti Kitajski. Tu je nekoč potekala svilena cesta, pomembno gospodarsko in trgovsko središče pa je mesto še danes. V tukajšnjih trgovinah se najde izdelke, uvožene iz Irana, Kitajske, evropskih držav ali ZDA. Da se tu najde tudi evropske in ameriške izdelke, gre zahvala predvsem zahodnim silam v Afganistanu, ki so prisotne tudi v Heratu.
Poleg stvari, potrebnih v vsakdanjem življenju, pa se na tukajšnjem bazarju najde tudi marsikaj tradicionalnega in pristnega afganistanskega. To so na primer preproge različnih velikosti, barv in vzorcev, ki nakazujejo na izvor preproge – ta je lahko perzijski, turkmenski, uzbeški … Poleg preprog na lokalni tržnici prodajajo tudi usnjene izdelke, različne rute za ženske, paštunska in turkmenska pokrivala za moške in zavese, ki so zelo pomembne v vsaki hiši in ponos vsake Afganistanke.
Seveda pa na tržnici ne manjka tudi tipične afganistanske hrane, za katero sicer pravijo, da je »riž in meso in meso in riž«. Največkrat je na krožniku ovčetina, rižu dodajo številne začimbe, predvsem žafran, zraven pa je seveda obvezen tudi »nun«, njihov ploščat kruh direktno iz peči. Večkrat je na mizi tudi »kabuli«, riž s številnimi dišavami, začimbami in rozinami, ki je ime dobil po glavnem mestu Kabul. Afganistanci zraven spijejo tudi na litre zelenega čaja, ki je tu bolj popularen kot črni.
Čeprav velja Afganistan za zelo konzervativno državo, se znajo mladi tudi tu zabavati. Največkrat gredo k prijateljem ali sorodnikom na zabave, zelo pomembne so zaroke in poroke, ki jih je na pretek in za katere zapravijo na gore denarja. Zima žal ni primeren čas zanje, tako da še na nobeni nisem bila, upam pa, da se bom v Afganistan lahko še vrnila in imela priložnost obiskati tudi to za Afganistance tako pomembno slavje.
Katja