“Prav zaradi sovpadanja različnih kriz – geopolitične, podnebne, prehranske, finančne – je potrebno okrepiti dejavnosti na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Danes je čas za še več sodelovanja in izmenjave, zagotavljanje podpore z večjo dostopnostjo tehnologij, odpisom dolgov, predvsem najmanj razvitim državam globalnega Juga. Tudi Slovenija mora za to narediti odločnejše korake in povečati svoj delež uradne razvojne pomoči,” je povedal Albin Keuc, direktor Platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA.

Letošnje poročilo prinaša podrobno analizo količine in kakovosti uradne razvojne pomoči EU. Poročilo daje odgovore na štiri ključna vprašanja: (1) Je pomoči dovolj? (2) Ali se uporablja pravilno? (3) Ali je učinkovita? (4) Je usmerjena na zmanjševanje neenakosti? Poleg tega poročilo vključuje tudi analizo uradne razvojne pomoči za podnebno financiranje, enakost spolov in večstranskega odziva EU na pandemijo.

Nevladne organizacije so se v analizi vprašale, ali je pomoči dovolj? Leta 2021 je uradna razvojna pomoč EU znašala 0,48 % njenega bruto nacionalnega dohodka (BND), kar je v relativnem smislu nekoliko manj kot leta 2020, ko je znašala 0,50 %, vendar je v kontekstu vse večjih svetovnih kriz to velikanska izguba. Cilj 0,7 BND so dosegle ali presegle le štiri države članice: Luksemburg, Švedska, Danska in Nemčija.

Ali se uporablja pravilno? Ne le, da države donatorice niso izpolnile svojih danih obljub glede višine razvojne pomoči partnerskim državam, tudi večji delež (kot v letu 2020) namenjene razvojne pomoči ni bil porabljen tam, kjer je slednja najbolj potrebna. Leta 2021 se je napihnjena uradna razvojna pomoč dvignila na 11,8 milijarde (EUR), s čimer se je prekinil štiriletni trend njenega upadanja.

Ali je učinkovita? Pobuda »Team Europe« je začela kazati znake pomikanja v pravo smer glede spoštovanja načel iz Busana. Žal pa organizacije civilne družbe še vedno niso zadostno vključene na vseh ravneh načrtovanja in odločanja.

Je uradna razvojna pomoč usmerjena k zmanjševanju neenakosti? EU je pri zagotavljanju uradne razvojne pomoči, usmerjene v zmanjševanje neenakosti, dosegla le majhne premike, ki še zdaleč ne zadostujejo. Čas je, da EU izpolni zavezo o “vzpostavitvi enakopravnih partnerstev”, ki jo je razglasila leta 2021 in sicer z izpolnjevanjem svojih zavez, izvajanjem politik in proračunskih odločitev, ki krepijo njene mednarodne partnerje, ne pa, da jih še dodatno slabijo.

Celotno AidWatch poročilo v angleškem jeziku je dostopno tukaj.

Poročilo za Slovenijo je dostopno tukaj.

AidWatch poročila prejšnjih let so dostopna tukaj.

Za več informacij:

Albin Keuc, direktor Platforme SLOGA

041 749 468

Albin.keuc@sloga-platform.org

Marjan Huč, vodja zagovorništva platforme SLOGA

040 137 513

marjan.huc@sloga-platform.org

Prispevek AidWatch 2022: Je EU plačnik, akter ali …? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Za povečanje proračunskih sredstev za uradno razvojno in humanitarno pomoč je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prvi panel: Predstavitev senčnega poročila Aidwatch

Na uvodnem panelu so v razpravi o najnovejšem poročilu Aidwatch sodelovali Erica Gerretsen (v. d. direktorice direktorata INTPA, (zadolžena je »za trajnostne finance, delovna mesta in rast, za gospodarstvo v prid ljudem«, evropski poslanec dr. Milan Brglez, Igor Jukič, generalni direktor Direktorata za multilateralo in razvojno sodelovanje, kot predstavnika nevladnih organizacij iz partnerskih držav pa iz Afrike Elomo Andela (Jeudis de Cotonou) in z Zahodnega Balkana Tanja Hafner Ademi (TACSO).

Ključna sporočila letošnjega AidWatch poročila je predstavil Luca De Fraia, ki je z AidWatch že vseh 17 let. Začel je sicer z dobro novico: uradna razvojna pomoč se je povečala, to je dobro, ker je dokaz, da se lahko poveča. Nato pa je začel nizati manj dobre novice. Na primer:

• če upoštevamo inflacijo, so številke manj impresivne.
• ne le količina uradne razvojne pomoči, pomembna je učinkovitost. In na tem področju je v enem kazalniku stanje rdeče, v drugih oranžno.
• URP ne gre v države, ki jo najbolj potrebujejo, zato je URP na področju odpravljanja neenakosti slabo učinkovita.

In nenazadnje, ob sedanjem trendu rasti  dvig deleža URP na obljubljenih 0,7% BND ne bomo dosegli leta 2030, ampak šele leta 2038.

Erica Gerretsen je bila bolj optimistična, češ da so trendi opogumljajoči, še vedno je EU vodilni donor v svetu. Navsezadnje je bilo povečanje URP nominalno 15- odstotno glede ne leto 2019. Raven pomoči se je ohranila, v 17 državah se je občutno povečala – in to v času, ko so bila gospodarstva pod pritiskom pandemije. Samo z URP ne bo mogoče doseči cilje agende 2030, je še poudarila, treba je preučiti, kako doseči kombinacijo zasebnih in javnih sredstev (mixed finances). Menila je tudi, da negativna ocena v AidWatch poročilu o mobilizaciji domačih sredstev ni bila upravičena, češ da je evropska komisija na tem področju v preteklem letu naredila veliko.

Igor Jukič je bil optimističen, da se bo slovenska URP obdržala na isti ravni, da se ne bo skrčila, morda celo povečala. Manjše države lahko zelo pomembno prispevajo k mednarodnemu razvoju, je še poudaril, saj so s svojo zavezanostjo, prizadevanji po  tesnejšem sodelovanju in svojimi pozitivnimi izkušnjami lahko zgled partnerskim državam.

Trendi so opogumljajoči, je menila Erica Gerretsen; Unija je še vedno vodilni donor v svetu. Navsezadnje je bilo povečanje URP nominalno 15- odstotno glede ne leto 2019. Raven pomoči se je ohranila, v 17 državah se je občutno povečala – in to v času, ko so bila gospodarstva pod pritiskom pandemije. Samo z URP ne bo mogoče doseči cilje agende 2030, je še poudarila, treba je preučiti, kako doseči kombinacijo zasebnih in javnih sredstev (mixed finances). Menila je tudi, da negativna ocena v AidWatch poročilu o mobilizaciji domačih sredstev ni bila upravičena, češ da je evropska komisija na tem področju v preteklem letu naredila veliko.

Aidwatch prihaja v času, ko se soočamo z novimi izzivi, covidom in podnebnimi spremembami, je ocenil evropski poslanec Milan Brglez. Kot član komisije za okolje vidi jasno povezavo med razvojnim sodelovanjem in podnebnimi spremembami. Poudaril je tudi pomen zaščite staroselcev, to je treba zagotoviti v vseh projektih, prav tako je pomembno ustvarjanje delovnih mest zanje, da bi se laže upirali podnebnim spremembam. Parlament se tudi zaveda ogrožene biotske raznovrstnosti in terja, da je del URP namenja tudi ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Elomo Andela je na primeru afriškega poljedelstva pokazala na manko sedanje razvojne pomoči. Za bolj učinkovito razvojno pomoč je potrebno izhajati od dokazov o tem, kaj je potrebno in učinkovito. Zavzela se je tudi za pristop, utemeljen na spolu: »URP bi si morala bolj prizadevati za ženske.«

Zavzela se je za mešane finance, brez zasebnega sektorja ne bo šlo, se je pridružila temi, ki se jo je dotaknilo več razpravljalcev.

Kasneje je v razpravi Elise Hadman kot predstavnica Evropska komisija, izpostavila pomen sodelovanja z nacionalnimi politikami partnerjev in angažiranje dodatnih sredstev (iz zasebnih virov), da bi lahko dosegli cilje trajnostnega razvoja in poudarila pomen Integrated finances framework (INFF), torej, da bi zabeležili vse različne vrste virov iz tujine in jih nato združili z nacionalnimi razvojnimi strategijami.

Tanja Hafner Ademi je kot dobra poznavalka URP v bodočih državah članicah opozorila, da tretja generacija IPA sicer prinaša na Zahodni Balkan velike denarje, vendar ni nujno, da bo ob tega imela korist civilna družba, saj je velik teh sredstev namenjenih krizni pomoči v boju proti covidu.

Za boljšo URP EU bi bilo po njenem mnenju koristno, če bi se bolje navezala na lokalne pobude, denimo na področju enakosti spolov, pa tudi podnebnih sprememb in boja proti revščini. Še zlasti pa je pomemben dialog, bodoče države članice je treba vključevati v procese EU. Nenazadnje je pomembne koherenca med EU in novimi državami članicami, tudi Sloveniji, za katere je Zahodni Balkan prioritetno območje. Od njih bi lahko za manj denarja dobili več kakovostne podpore, je še menila Hafner Ademi.

Mednarodna konferenca o uradni razvojni pomoči. Moderator prvega panela je bil Seku Conde. Na video povezavi Tanja Hafner Adami. Foto: SLOGA

Drugi panel: Razvojno financiranje v jugovzhodni Evropi

O razmerah na področju razvojnega financiranja v jugovzhodni Evropi so izkušnje Slovaške, treh baltskih držav, Hrvaške in Slovenije primerjali Daniel Kaba, (Ambrela, Slovaška), Inese Vaivare ( Lapas, Latvija), Kristijan Kovačić ( CROSOL, Hrvaška) in Maruša Babnik (Inštitut Ekvilib). Panel je moderirala Nerea Craviotto, Eurodad.

Mednarodna konferenca o uradni razvojni pomoči. Razprava o izkušnjah novih članic EU. Foto: SLOGA

Ravno izmenjava mnenj in izkušenj je po njihovem zelo koristen. Pri na panelu obravnavanih državah je očitno, da se na novem terenu razvojnega sodelovanja še lovijo (Hrvaška, na primer, je šele leta 2011 postala donor URP, pred tem je bila prejemnica). Prav tako so v teh državah nevladne organizacije pogosto na udaru, dolgoročno in strateško zastavljeni projekti manjkajo (Baltik: Vzamemo, kar je na voljo, tisto, kar se že dogaja, ne gledamo na potrebe partnerskih držav), veliko URP gre za multilateralo (na Hrvaškem, ki je leta v URP dosegla 15% BND, pa gre v resnici velik del URP hrvaški diaspori po svetu), manjka strukturiran dialog z vladami in drugimi odločevalci.

Tretji panel: Načrt RS za doseganje 0,33% BND za uradno razvojno pomoč

Tretji panel je moderirala dr. Jana Arbeiter (Fakulteta za družbene vede), razpravljali pa so dr. Maja Bučar (Fakulteta za družbene vede), dr. Robert Kokalj, vodja sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na ministrstvo za zunanje zadeve, Tadej Baškovič, direktor Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas, in Max Zimani, Zavod Global.

Dr. Robert Kokalj je uvodoma poudaril, da Slovenija z 0,17% URP v BND med trinajsterico držav članic EU zaseda tretje mesto, kar je po mnenju MZZ solidna osnova. Razmere pa da niso v prid povečanja URP.

Peter Tomažič je pojasnil, da je s stališča nevladnih organizacij enostavno treba sprejeti akcijski načrt in mu nameniti čimveč sredstev. Po izkušnjah Karitasa se je treba v mednarodnih razvojnih projektih odzivati na potrebe ljudi, še zlasti pa te ljudi vključiti v projekt, da ga bodo ponotranjili. Karitas ima na svojih projektih v Afriki zaposlenih 300 Afričanov.

Mednarodna konferenca o uradni razvojni pomoči. Tretji panel, levo direktor Platforme SLOGA Albin Keuc. Foto: SLOGA

Pri pisanju dokumentov – tem vsebinsko ni kaj očitati – smo optimistični, zalomi pa se pri projekciji sredstev, je opozorila dr. Maja Bučar. »Si bomo prizadevali,« je neobvezujoča formulacija. Ključen bo spremenjen odnos politike do razvojnega sodelovanja. URP je orodje zunanje politike, a zdaj ni zavesti, da je lahko URP pomembna naložba v slovensko prihodnost.

K temu je dr. Kokalj komentiral, da se za projekte, ki jih financira MZZ, zadnja leta sredstva višajo. Poleg tega MZZ sofinancira projekte, ki jih nevladne organizacije dobijo na mednarodnih razpisih. Za redni dialog in izmenjava dobrih praks se bo kmalu na prvi seji sestal prenovljeni  strokovni svet pri MZZ, v katerem sta tudi predstavnici NVO.

Razprava se je večkrat dotaknila tudi angažmaja zasebnega kapitala oziroma mešanega financiranja (blended finances). Tudi pogoj za partnerstvo, ki ga je Karitas pred kratkim sklenil z MZZ, je bilo sodelovanje s podjetjem, »kar je bil za nas kar velik izziv,« je dejal Tomažič. Za sodelovanje je treba poiskati podjetja, ki so družbeno in ekološko odgovorna.

Peter Tomažič je poudaril še, da je pomemben dolgoročen, stabilen zunanjepolitični fokus, da se ne bi denimo čez noč premaknil z Balkana. Temu je pritrdila tudi Bučarjeva: »Dolgoročne zaveze so pomembne za vse, tako za našo državo, za države prejemnice, nevladne organizacije, nenazadnje tudi za podjetja, ki bi se odločila sodelovati v blended finances.«

Navedla je primer nemške pragmatičnosti, ki razvojno sodelovanje razumejo kot vlaganje v nove trge za nemški izvoz. »Par milijonov evrov pomoči bi lahko imelo multiplikativni učinek,« je menila dr. Bučarjeva.

Tadej Baškovič je na primeru CMRS poudaril pomen krepitve zaupanja financerjev v izvajalske institucije, kar zahteva tudi učinkovitost pomoči in nato promocijo te učinkovitosti.

Vprašanje URP je politično vprašanje, je poudaril Max Zimani. Majhen delež dejanske pomoči v višini 0,14% BND ni posledica pomanjkanja sredstev, ampak stvar političnih prioritet. Nalogo nevladnih organizacij vidi zlasti v tem, da prek globalnega učenja širijo zavest o pomenu URP, promovirajo mednarodno sodelovanje. Globalno učenje vključuje ozaveščanje javnosti, aktivacijo državljanov, prek tega pa lahko dosežemo medije in odločevalce.

Več informacij:
Poročilo Aidwatch 2021

AidWatch 2021 – splošni del (v slovenščini)

AidWatch 2021: Razmere v SLOVENIJI

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Uradna razvojna pomoč – obljube, zaveze in ovire je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na konferenco o aktualnih trendih in prihodnosti uradne razvojne pomoči (ODA) EU in Slovenije v prihodnjih letih bomo analizirali količino in kakovost uradne razvojne pomoči EU ter razmislili o potencialih doseganja obveznosti manjših držav članic EU glede uradne razvojne pomoči v luči doseganja ciljev Agende 2030.

Na treh panelih, ki bodo hibridno potekali od 10.00 do 15.30, bodo različni deležniki tako iz vladnega kot nevladnega sektorja ter institucij Evropske unije razpravljali o izsledkih najnovejšega poročila AidWatch, razvojnem financiranju v jugovzhodni Evropi in o načrtu Slovenije za doseganje 0,33% BND za uradno razvojno pomoč.

Panel A: Predstavitev senčnega poročila AidWatch

CONCORD v svojem poročilu AidWatch letno spremlja količino in kakovost uradne razvojne pomoči EU in njenih držav članic. Poročilo AidWatch 2021 se osredotoča na spremljanje politik držav članic EU pri zmanjševanju revščine in neenakosti na mednarodni ravni. Analizira raven uradne razvojne pomoči donatorjev EU na podlagi podatkov iz leta 2020 in ocenjuje dejanski vpliv pandemije covida-19 na uradno razvojno pomoč EU leta 2020 tako na podlagi količine kot tudi njene učinkovitosti. Letošnje poročilo analizira učinkovitost razvojne pomoči z vidika pristopa Team Europe, kot tudi z vidika večletnega finančnega okvirja (MFF) ter sredstev, namenjenih za sodelovanje s partnerskimi državami, ki je bil dosežen konec leta 2020.  Cilj panela je analiza različnih deležnikov o izsledkih poročila AidWatch 2021 ter razmisleku o možnostih in ovirah pri načrtovanju in uresničevanju politik, ki krepijo globalno solidarnost. Panel bo združil akterje tako iz evropske kot nacionalne politike ter nevladnega sektorja v Evropski uniji in v partnerskih državah.

Panel B: Stanje razvojnega financiranja v jugovzhodni Evropi

Prihodnost uradne razvojne pomoči je odvisna od uresničevanja zavez o uradni razvojni pomoči in vključujočih partnerstev med različnimi deležniki na področju mednarodnega razvoja. Program Globalna Evropa/NDICI ponuja nov okvir in priložnosti za izvajanje načel razvojnega financiranja in zavez uradne razvojne pomoči. Na panelu panela bomo pregledali regionalne in nacionalne izzive v državah članicah Srednje in Vzhodne Evrope ter državah partnericah EU, povezanih z razvojnim financiranjem in izvajanjem uradne razvojne pomoči.

Panel C: Načrt RS za doseganje 0,33% BND za uradno razvojno pomoč

Vlada RS je pripravila osnutek akcijskega načrta uradne razvojne pomoči, ki naj bi do leta 2030 dosegla 0,33% BND. Uradno razvojno pomoč je treba obravnavati kot orodje nacionalne zunanje politike, ki se usklajuje z vsemi relevantnimi deležniki, kot so nevladne organizacije, vladne agencije, podjetja, akademski sektor in drugi izvajalci tehnične pomoči. Slovenija se približuje točki, ko se bo morala odločiti, na kakšen način in s katerimi akterji bo nadaljevala z izvajanjem uradne razvojne pomoči, da bo lahko izpolnila svoje obljube in zaveze.
Cilj tega panela je omogočiti razmislek o izkušnjah različnih deležnikov glede oblikovanja nacionalne pobude za krepitev nacionalnih prizadevanj za izvajanje čim bolj učinkovite uradne razvojne pomoči.

 Prvi in drugi panel bosta potekala v angleškem jeziku, tretji pa bo moderiran v slovenskem jeziku.

Za sodelovanje na konferenci  se je mogoče prijaviti na tej povezavi.

Za spremljanje konference se prosim prijavite na naslednji povezavi:

https://us06web.zoom.us/j/83640963032?pwd=OUtsZ09jY1hqN09pam93dDBXSDAydz09

PROGRAM IN SODELUJOČI

Za dodatne informacije smo na voljo na naslovu: info@sloga-platform.org.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Uradna razvojna pomoč manjših držav članic  – QUO VADIS je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na žalost skupna izjava z Brda jasne časovnice glede vključevanja v EU ni prinesla, je pa zato državam Zahodnega Balkana prinesla sedemletni gospodarski in naložbeni načrt. Gre za obsežen naložbeni sveženj, s katerim naj bi se v naslednjih sedmih letih za regijo sprostilo približno 30 milijard EUR, od tega 9 milijard EUR v obliki nepovratnih sredstev in 20 milijard EUR v obliki naložb. 1,1 milijarda EUR bo zagotovljenih s pomočjo prenovljenega instrumenta za predpristopno pomoč IPA III.

Ta naložbeni sveženj seveda prinaša veliko priložnosti za nadaljnji razvoj mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije na tem prednostnem geografskem območju. S krepitvijo zmogljivosti civilno-družbenih organizacij in tudi gospodarstva s povečanjem sredstev za programe uradne razvojne pomoči lahko dosežemo mnogo več, kot dosegamo danes. Slovenske politične odločevalce bo treba prepričati o pomenu, smiselnosti in nenazadnje potrebe po investiranju, če mi dovolite to besedo na tem mestu, v sektor mednarodnega razvojnega sodelovanja države. Nobena roža ne uspeva, če je ne zalivamo dovolj.

V ozadju tega srečanja na globalni ravni poteka že 15. konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju. V sklopu konference je bilo objavljeno poročilo o najmanj razvitih državah za leto 2021 s poudarkom na post-covid svetu (The Least Developed Countries Report 2020 – The least developed countries in the post-COVID world: Learning from 50 years of experience). Gre za 46 držav, katerih skupni delež je v globalni trgovini v zadnjem desetletju dosegel 0,13 %. Da, pravilno ste prebrali. 0,13 %!

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA

Popolnoma jasno je, da je že v imenu osnovne človečnosti treba okrepiti sredstva mednarodne razvojne pomoči, ki jo kot država namenjamo za bilateralno in multilateralno sodelovanje. Solidarnost in okrepljeni multilateralizem ter izpolnjevanje zavez, ki smo si jih zapisali sami (0,33 % BND za URP*, trenutno dosegamo 0,16 %), so pogoji primernega odziva na naraščajoče neenakosti, revščino in lakoto v svetu. Vse troje je pandemija covid-19 samo še zaostrila.

Prizadevanja Slovenije za vključevanje Zahodnega Balkana v Evropsko unijo je z vrhom na Brdu prinesla vsaj finančno časovnico – 30 milijard v 7 letih. Sedaj potrebujemo jasno sporočilo, koliko smo kot država pripravljeni v naslednjih letih nameniti za mednarodno razvojno sodelovanje tudi in predvsem z najmanj razvitimi državami. Prav je, da jih navedemo:

Afganistan, Angola, Bangladeš, Benin, Butan, Burkina Faso, Burundi, Kambodža, Centralnoafriška republika, Čad, Komori, Demokratična republika Kongo, Džibuti, Eritreja, Etiopija, Gambija, Gvineja, Gvineja-Bissau, Haiti, Kiribati, Laos, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mavretanija, Mozambik, Mjanmar, Nepal, Niger, Ruanda, Sao Tome in Principe, Senegal, Sierra Leone, Solomonovi otoki, Somalija, Južni Sudan, Sudan, Timor-Leste, Togo, Tuvalu, Uganda, Tanzanija, Jemen in Zambija.

Med njimi je so vse države Sahela, razen Nigerije. Tistega Sahela, ki ga je predsednik vlade Janez Janša na Blejskem strateškem forumu omenjal kot primer, kjer mora Evropska unija nastopiti v obliki mehke in trde moči. Takrat je predsednik vlade apeliral, da je potrebno zagotoviti varno okolje, da bi pomoč v večji meri prišla do ljudi, ki jo potrebujejo. Ker je politike treba prijeti za besedo, bomo ob objavi predloga proračuna Republike Sloveniji lahko videli, koliko bo vlada namenila za mednarodno razvojno sodelovanje, ki to varno okolje soustvarja.

Albin Keuc

* Republika Slovenija se je leta 2006 zavezala, da si bo, kot nova članica Evropske unije, prizadevala povečati svoj delež uradne razvojne pomoči (URP) na 0,33 % bruto nacionalnega prihodka (BNP). Zaveza je sestavni del Evropskega soglasja o razvoju, sprejetega v obliki skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom Evropsko soglasje (2006/C 46/01). Načeloma naj bi ta delež 0,33% BNP za URP dosegli do leta 2015. V sklopu Evropskega soglasja o razvoju je EU sprejela časovni okvir, v skladu s katerim naj bi do leta 2015 takratne države članice (petnajsterica) 0,7 % svojega BNP namenile razvojni pomoči.

Do leta 2015 večina članic EU te zaveze ni izpolnila. Zato je z novo skupno izjavo Sveta EU, predstavnikov vlad držav članic, Evropskega parlamenta in komisije leta 2017 sprejela Novo evropsko soglasje o razvoju “Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost”, obnovila obstoječe zaveze, vendar tokrat v sklopu okvira Agende 2030, torej do leta 2030.

***

Še več komentarjev Albina Keuca:

Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: “Fit za 55” še ni enačaj za “pošteno in pravično”

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Komentar: Od Balkana do Sahela je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Trda moč v tem primeru pomeni krepitev vojaške moči, vojaških zmogljivosti Evropske unije. Z drugimi besedami, krepitev vojaške moči v podporo “mehki moči”. Del te mehke moči Evropske unije je tudi instrument razvojnega sodelovanja Globalna Evropa. Evropska unija je s sprejemom uredbe o instrumentu Globalna Evropa že omogočila pogojevanje sodelovanja pri rabi razvojnih sredstev iz tega instrumenta, s sodelovanjem na področju migracij.

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA

Takšno pogojevanje odpira veliko vprašanj in dilem. Sredstva razvojnega sodelovanja bi morala biti predvsem na voljo za zmanjševanje neenakosti in revščine ter za ustvarjanje pogojev spoštovanja človekovih pravic. CONCORD, Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj, je zato zahteval, da se določijo najvišji standardi za izvajanje finančnega instrumenta Globalna Evropa.

V svojem poročilu je CONCORD izpostavil nevarnosti (1) spodkopavanja suverenosti držav in vključujočih partnerstev pri usmerjanju razvojnih sredstev k prioritetam, ki niso skladne z dejanskimi razvojnimi izzivi, (2) preusmerjanja uradne razvojne pomoči in zmanjšanje osredotočenosti na razvojne rezultate, tj. zmanjšanje revščine in neenakosti, (3) ogrožanja skladnosti politik za trajnostni razvoj in (4) verodostojnosti  Evropske unije v mednarodnih partnerstvih, ki bi lahko privedlo tudi do zaostrovanja konfliktov.

Dinamiko sodobnih migracij oblikujejo predvsem podnebne spremembe. Prav Sahel, ki ga omenja predsednik vlade, je eno od takšnih območij. Za naslavljanje tako kompleksnih izzivov je namesto sekuritizacije migracijskega vprašanja treba zagotoviti podporo krepitvi in rasti sredstev za razvojno sodelovanje in za odzivanje na podnebne spremembe.

Slovenija bo mnogo več kot s krepitvijo lastne “trde moči” dosegla s povečanjem sredstev za uradno razvojno pomoč: s sedanjih 0,16 % bruto nacionalnega dohodka na 0,33 % BND, k čemur smo se zavezali. S tem bi okrepila tudi svojo prisotnost in dejavnost v partnerskih državah – na primer v Sahelu.

Albin Keuc

***

Še več komentarjev Albina Keuca:

Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: “Fit za 55” še ni enačaj za “pošteno in pravično”

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Komentar: Modra raba mehke moči je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kaj je večletni finančni okvir (MFF)?

Večletni finančni okvir (MFF) določa strukturo proračuna EU za obdobje sedmih let. Trenutni MFF se bo končal leta 2020 in pripravljen bo novi finančni okvir za naslednjih sedem let (2021-2027).

Prvi osnutek večletnega finančnega okvirja je bil predstavljen 2. maja 2018 in je vseboval sktrukturo in lastna sredstva potrebna za financiranje MFF. Naslednji proračun EU ima 7 poglavij. Tisto, ki nas najbolj zadeva je Poglavje VI (Soseščina in svet), ki vključuje nove skupne instrumente za soseščino, razvoj in mednarodno sodelovanje “Neighbourhood, Development and International Cooperation” (NDICI).

12. in 13. decembra se bo Evropski svet sestal za razpravo o proračunu na podlagi Finskega predloga (ki trenutno predseduje Svetu). Pogajanja se bodo tako osredotočala na razdelitev med poglavji in 10 odstotkov za Poglavje VI bi lahko bilo postavljenih pod vprašaj.

Kaj se trenutno dogaja?

• razdelitev proračuna – tj. vsota:  10 % za Poglavje VI.

Cilji proračuna: zagotoviti, da trajnostni razvoj ostane v srediču razdelitev proračuna, tako da je 95 % vsega poglavja VI namenjeno URP za podnebne ukrepe, razvojno sodelovanje, človeški razvoj, človekove pravice in demokracijo, humanitarno asistenco in mirovno delovanje.

Sporočila iz pisma:

• Svet EU še ni sprejel stališča, ali naj bosta Evropski razvojni sklad (EDF) in/ali Evropski sosedski instrument (ENI) vključena.
• Sprejme naj se dogovor o predlagani regulaciji NDICI, tako da bo lahko sprejeta v letu 2020 in lahko EU nadaljuje izpoljevati svojo globalno vlogo po 1. januarju 2021.
• Ohrani naj se raven sredstev za Poglavje VI na vsaj 10 % vsega MFF in zagotovi, da integracija EDF v evropski proračun ne bo pomenila zmanjšanje financiranja za države afriške, karibske in pacifiške skupine.
• Poudari naj se dolgoročna zaveza EU za prispevanje 0.7 % BND za uradno razvojno pomoč (URP).
• Posodobi naj se zaveza, ki jo je Evropski svet sprejel februarja 2013 glede zunanjih akcij in klasifikacije kot uradne razvojne pomoč (URP) tako da bo vsaj 95 % Poglavja VI URP.

Vir: CONCORD

Prispevek CONCORD: EU mora v večletnem finančnem okviru zagotoviti sredstva za trajnostni razvoj je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Skupna uradna razvojna pomoč EU znaša 0,47 % bruto nacionalnega dohodka, kar je znatno nad povprečjem drugih članic Odbora za razvojno pomoč (DAC), ki znaša 0,21 %.

EU in njene države članice so uspešne tudi pri črpanju sredstev iz drugih virov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Že odobreni programi v vrednosti 3,7 milijarde evrov iz načrta za zunanje naložbe naj bi spodbudili za približno 37 milijard evrov naložb za trajnostni razvoj od pričakovanih končnih 44 milijard evrov skupnih naložb.

EU podpira države partnerice tudi z jamstvi iz Evropskega sklada za trajnostni razvoj ter podporo za izboljšanje pobiranja davkov in javne porabe.

Več informacij

Poročilo OECD-DAC

Prispevek EU prepričljivo ostaja največja donatorka razvojne pomoči na svetu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Spletni seminar pokriva različna orodja, s katerimi lahko dostopamo do prostih podatkov o pomoči, s poudarkom na uporabi podatkovnih portalov IATI, OECD-DAC in portala Svetovne banke. Seminar je bil zamišljen za vse, ki jih zanimajo omenjeni podatki, ne glede na njihov nivo znanja. Spletni seminar ponuja dobro osnovno poznavanje razpoložljivih virov, možnost njihove uporabe, način dostopa in interpretacijo pomembnejših informacij iz baz – na kratko torej, kako slediti denarju, njegovi uporabi ali le koliko je denarja je čemu namenjenega.

Vir: Publish What You Fund

Prispevek Spletni seminar How To Use Open Aid Data 101 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Od leta 2005 razvojne nevladne organizacije iz vseh držav EU skupaj pod koordinacijo mreže CONCORD pripravljamo letno AidWatch poročilo. CONCORD AidWatch spremlja porabo pomoči in oblikuje priporočila o kakovosti in količini pomoči, ki jo zagotavljajo države članice EU in Evropska komisija.

Medtem ko EU ostaja največji svetovni donator pomoči, se je pomoč EU zmanjšala za 4 % v primerjavi z letom 2016 in napihnjena pomoč še vedno predstavlja 19 % celotnega proračuna EU za pomoč leta 2017. Zmanjšanje pomoči EU je močno povezano z 10 % zmanjšanjem stroškov oskrbe migrantov in 82 % zmanjšanjem odpisa dolgov, prijavljenih kot uradna razvojna pomoč, glede na leto poprej.

Obenem se je svetovna raven pomoči najmanj razvitim državam v primerjavi s preteklim letom prvič po letu 2013 povečala za 4 %. Vendar pa je vrzel še vedno velika, saj je obseg pomoči najmanj razvitim državam doseglo 0,11 % bruto nacionalnega dohodka (BND) v EU, namesto 0,15 %, kakršna je zaveza držav do leta 2020.

CONCORD ob upoštevanju teh podatkov in trenutnih pogajanj o prihodnjem proračunu EU poziva evropske institucije in države članice EU, naj zagotovijo, da bodo pravice in prednostne potrebe ljudi, ki živijo v revščini, kakovost razvojne pomoči in načela učinkovitega razvojnega sodelovanja središče razvojnega proračuna in programov EU.

Z zagotavljanjem letnih podatkov in natančnejšo analizo nevladne organizacije v mreži CONCORD želimo doseči, da voditelji EU prevzamejo odgovornost in da 0,7 % bruto nacionalnega dohodka namenijo za razvojno pomoč ter da se ta sredstva uporabijo na učinkovit način za dejansko razvojno pomoč.

Če si želite dobiti celoten vpogled in se seznaniti s številkami, vas vabimo, da si preberete novo poročilo!

Prispevek AidWatch poročilo 2018: Napihovanje, zmanjševanje in preusmeritev razvojne pomoči EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo mreže Eurodad (Evropske mreže o dolgu in razvoju) imenuje kot najhujše kršiteljice zaveze, ki so jo ponovile nenazadnje tudi leta 2015 v okviru akcijskega načrta iz Addis Abebe, ZDA, Avstralijo in Veliko Britanijo. Te tri države so v 2016 podelile vsaj 90 % sredstev javnega naročanja podjetjem iz lastne države. In vendar sta Velika Britanija in Avstralija javno poročali, da je njihova razvojna pomoč v celoti “nevezana”. Po drugi strani pa so lokalna podjetja sklenila le pogodbe v vrednosti 13 % vrednosti vseh poročanih naročil, ki so se izvajala v najrevnejših državah.

Poročilo “Development, Untied” tako razkriva, da je resnična stopnja vezave sredstev uradne razvojne pomoči (ang. Official Development Aid – ODA) višja od poročane, saj so države donatorice v 2016 poročale kot vezano pomoč za približno 25 milijard dolarjev sredstev ODA. To sicer predstavlja več kot 1/6 dejanske ODA, kar je več kot znaša skupna bilateralna ODA porabljena za področja zdravstva, prebivalstva in vode.

Poročilo analizira zadnje razpoložljive podatke o bilateralni razvojni pomoči (v večji meri za 2016) in vrednosti posameznih pogodb, ki jih države poročajo neposredno OECD-ju. V analizo niso vključene pogodbe v okviru multilateralne pomoči ali pomoči, ki se jo izvaja neposredno preko državnih sistemov držav globalnega juga. Podrobnejše poročanje držav bi tako morebiti razkrilo še več podeljenih sredstev podjetjem v državah donatoricah. Tudi Slovenija, podobno kot Avstrija, Češka, Grčija, Irska, Italija, Poljska, Slovaška in Španija, razdeli večino svoje državne pomoči prav preko multilateralnih institucij ter tudi preko organizacij civilne družbe.

Poročilo nadalje razkriva, da so vlade držav donatoric le v letu 2015 porabile približno 55 milijard dolarjev za nakup izdelkov in storitev, kar predstavlja več kot 44 % dejanske uradne razvojne pomoči. S tolikšnimi sredstvi bi lahko spodbudili konkretne spremembe v državah globalnega juga. Javna naročila v sklopu razvojne pomoči namreč lahko pripomorejo k izgradnji lokalnih dobavnih verig za nabavo osnovnih surovin, kot so hrana in zdravila, spodbudijo lokalna podjetja, da delujejo na bolj pravičen, družbeno odgovoren in okolju prijaznejši način, ter nenazadnje lahko z vnosom denarja v majhna lokalna podjetja sprožijo verižno reakcijo rasti lokalnega gospodarstva v državah globalnega juga.  

Posledice vezane pomoči za države globalnega juga so torej preveč dolgoročne, da se jih lahko v celoti izmeri. Vendar pa mreža Eurodad konzervativno ocenjuje, da so v 2016 neposredni stroški – t.j. stroški, ki nastanejo, ko državam ni dovoljeno, da iščejo najugodnejše ponudnike – znašali med 1,95 in 5,43 milijard dolarjev. Ocena ne vključuje tudi precej višjih stroškov zamujenih priložnosti za dolgoročno spodbujanje lokalnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja.

Poročilo tako razkriva, da se podjetja iz držav globalnega juga srečujejo še z večjo neenakostjo, ki jo statistika ne pokaže. Saj ta podjetja običajno niso uspešna pri pridobivanju javnih naročil predvsem v bolj donosnih sektorjih, kot je npr. tehnična pomoč. Prav tako se včasih izkaže, da, čeprav se na prvi pogled zdi, da je naročilo dobilo podjetje s sedežem v državi globalnega juga, temu ni tako, saj imajo glavni akterji dejansko sedež v državah globalnega severa.

Enostavne strategije, kako približati javna naročila podjetjem v državah globalnega juga, so znane in dobro dokumentirane že vrsto let. In vendar dokazila 18 donatorskih agencij, ki so se vključile v raziskavo, razkrivajo, da se takšne strategije pogosto ne upoštevajo. Torej, donatorji pogosto ne oglašujejo razpisov za javna naročila v lokalnih medijih, ne objavljajo naročil manjših, lažje upravljivih vrednosti, in ne objavljajo javnih naročil v lokalnih jezikih.

Če bi se države donatorice resnično zavzemale za povečanje katalitičnega učinka uradne razvojne pomoči na razvoj držav globalnega juga in ne le za rast svojih podjetij, bi nemudoma sprejele ter začele izvajati ukrepe za sprostitev svoje uradne razvojne pomoči in za izboljšanje postopkov javnega naročanja. Priporočila mreže Eurodad so vključena v poročilo.

Celotno poročilo 

Povzetek poročila 

NAJAVLJAMO :

Podrobnejši pregled uradne razvojne pomoči Slovenije smo tudi letos pripravili na platformi SLOGA v sodelovanju z mrežo Concord. V kratkem bo tako izšlo že 14. letno poročilo AidWatch. Spremljajte našo spletno stran.

Prispevek Novo poročilo Eurodada o obsegu vezane pomoči v bilateralni uradni razvojni pomoči je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Stroški držav donatoric za oskrbo prebežnikov so se zaradi zmanjšanega prihajanja prebežnikov znižali za 13,6 %, tako da so stroški v letu 2017 znašali manj kot 10 % celotne uradne razvojen pomoči. URP držav članic EU, ki so članice OECD DAC, je znašala 82,7 milijard ameriških dolarjev.

URP Slovenije se je v letu 2017 znižala za 10 % zaradi nižjega stroška namenjenega za oskrbo prebežnikovv v Sloveniji. V letu 2017 je bilo v Sloveniji za URP namenjenih 76 milijonov ameriških dolarjev oziroma 0,16 % BDP.

Podrobnejše poročilo lahko najdete tu.

Prispevek 10 % padec slovenske razvojne pomoči v letu 2017 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.