Ob prihajajočem vrhu EU – Zahodni Balkan smo v Platformi SLOGA oblikovali izjavo za javnost, v kateri med drugim pozdravljamo pripravljenost Evropske unije, da za spodbujanje socialno-ekonomskega okrevanja in trajnostnega razvoja regije nameni dodatna sredstva v višini 30 milijard evrov. Hkrati izražamo pričakovanje, da bodo evropski voditelji te dni v pripravah na vrh med EU in Zahodnim Balkanom zmogli preseči obstoječe pomisleke in tudi nasprotovanja širitvenemu procesu.
Besedilo izjave:
Ljubljana, 5. oktober 2021 – V Platformi nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA podpiramo prizadevanja za jasno časovnico uresničitve procesa vključitve Zahodnega Balkana v Evropsko unijo (EU). Zahodni Balkan je prednostno geografsko področje izvajanja politik mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije in Evropske unije. Države Zahodnega Balkana so prejemnice uradne razvojne pomoči in tehnične pomoči. Smoter mednarodnega razvojnega sodelovanja je v prispevku k razvoju države prejemnice s ciljem, da države prejemnice skozi lasten razvoj tudi same postanejo donatorice. Republika Slovenija se je leta 2006 zavezala, da si bo, kot nova članica Evropske unije, prizadevala povečati svoj delež uradne razvojne pomoči (URP) na 0,33 % bruto nacionalnega prihodka. Nadaljevanje procesa vključitve tako od Republike Slovenije kot od Evropske unije zahteva konkretna dejanja v obliki povečanja sredstev za uradno razvojno pomoč, namenjenih Zahodnemu Balkanu.
Zato ob tem izpostavljamo pomen spoštovanja temeljnih vrednot Evropske unije – spoštovanja človekovih pravic, svobode, enakosti in vladavine prava ter solidarnosti – za nadaljevanje širitvenega procesa. V Platformi SLOGA opozarjamo, da postopek vključitve ni zgolj tehnično opravilo prenašanja evropskih predpisov, ampak mora vključiti tudi krepitev demokratičnih nadzornih institucij, neodvisnega sodstva, svobode medijev in civilne družbe.
V Platformi SLOGA pozdravljamo pripravljenost Evropske unije, da za spodbujanje socialno-ekonomskega okrevanja in trajnostnega razvoja regije nameni dodatna sredstva v višini 30 milijard evrov. Hkrati pričakujemo, da bodo evropski voditelji te dni v pripravah na vrh med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom zmogli preseči obstoječe pomisleke in tudi nasprotovanja širitvenemu procesu. “Proces mora ponuditi konkretne priložnosti za državljane in organizacije civilne družbe z zahodnega Balkana za njihovo aktivno sodelovanje v okviru procesa definiranja prihodnosti Evrope, kot tudi spodbujati njihovo sodelovanje v okviru procesa glede zelene agende in trajnostnega razvoja Zahodnega Balkana, kot dela procesa pristopanja k EU,” je izpostavil Marjan Huč, vodja zagovorništva Platforme SLOGA.
Zgolj šelestenje evropskega denarja ne more nadomestiti pomena zaupanja v širitev Evropske unije za prebivalce držav Zahodnega Balkana. Stopnja podpore vključitvi v EU v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji, Črni gori ter Srbiji je okoli 50 %, kar je rezultat predhodnih politik (vir). Hkrati ne smemo spregledati dejstva, da se nekatere države Zahodnega Balkana soočajo z dediščino vojn, sistematičnega kršenja človekovih pravic in avtokratičnosti. Vse to je dodaten izziv zanje in tudi za evropske institucije ter države članice EU.
***
*Republika Slovenija se je leta 2006 zavezala, da si bo, kot nova članica Evropske unije, prizadevala povečati svoj delež uradne razvojne pomoči (URP) na 0,33 % bruto nacionalnega prihodka (BNP). Zaveza je sestavni del Evropskega soglasja o razvoju, sprejetega v obliki skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom „Evropsko soglasje“ (2006/C 46/01). Načeloma naj bi ta delež 0,33% BNP za URP dosegli do leta 2015. V sklopu Evropskega soglasja o razvoju je EU sprejela časovni okvir, v skladu s katerim naj bi do leta 2015 takratne države članice (petnajsterica) 0,7 % svojega BNP namenile razvojni pomoči.
Do leta 2015 večina članic EU te zaveze ni izpolnila. Zato je z novo skupno izjavo Sveta EU, predstavnikov vlad držav članic, Evropskega parlamenta in komisije leta 2017 sprejela Novo evropsko soglasje o razvoju “Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost”, obnovila obstoječe zaveze, vendar tokrat v sklopu okvira Agende 2030, torej do leta 2030.
20211005 Izjava za javnost ob vrhu EU Zahodni Balkan
Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.
