Pomoč za Ukrajino lahko nakažete na

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana,

TRR: SI56 0214 0001 5556 761

Sklic: SI00 870

Namen: Pomoč Ukrajini

Prispevek v višini 5 EUR je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

Evropska mreža organizacij Karitas v Evropi – Caritas Europa je izrazila zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na ukrajinskih mejah. Ljudje v Ukrajini se že osem let soočajo z oboroženimi spopadi na vzhodu države. Ta konflikt je bili v veliki meri pozabljen. Več kot 1,5 milijona ljudi je bilo razseljenih, po ocenah pa 2,9 milijona Ukrajincev trenutno potrebuje humanitarno zaščito. Caritas Ukrajina, ki je dejavna že 30 let, se od leta 2014 odziva s humanitarno pomočjo na ta trajajoči konflikt. V tem obdobju je na prizadetih območjih pomagala skoraj 950.000 ljudem, še posebej tistim, ki živijo v najranljivejših razmerah, ob  neutrudnem delu več kot 2000 zaposlenih in prostovoljcev. Programi pomoči Caritas Ukrajina  so segali od oskrbe s hrano, vodo in drugimi potrebščinami ter s psihosocialno podporo  notranje razseljenim družinam in oskrbe na domu na težko dostopnih območjih, kar je vključevalo tudi podporo za razvoj skupnosti.

Z današnjim dogajanjem lahko pride v 43 milijonski državi do večjega števila žrtev, uničenja domov, bolnišnic in šol, pomanjkanja osnovnih potrebščin, kot so voda, hrana ter večjega števila notranje razseljenih in milijonov beguncev.

Več na spletni strani Slovenske karitas.

Prispevek Slovenska karitas že zbira pomoč za Ukrajino je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Razstavo pa si je mogoče ogledati tudi na spletu.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Karitas pripravil razstavo o ciljih trajnostnega razvoja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Med njimi je tudi Slovenska karitas, ki je izvedla projekt S  cilji trajnostnega razvoja do pravičnosti v svetu

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Slovenska karitas: S cilji trajnostnega razvoja do pravičnosti v svetu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Uvodoma je Albin Keuc, direktor platforme SLOGA, v predstavitvi ciljev trajnostnega razvoja oziroma agende 2030 poudaril, da vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja naslavlja gospodarstvo. Podjetja že prispevajo veliko za trajnostni razvoj, lahko in morajo pa še več, je poudaril (celotni prispevek TU).

Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič je pojasnil, kako se je razvijala dejavnost humanitarne in razvojne pomoči Karitasa, opisal dobre izkušnje sodelovanja s podjetji, ki se odločijo za sodelovanje iz vrste različnih motivov in poudaril pomen sinergije: »Ministrstvo za zunanje zadeve, nevladne organizacije, podjetja, pa tudi posamezniki z donacijami lahko skupaj dosežemo trajne spremembe.«

Veleposlanik dr. Robert Kokalj, vodja sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na ministrstvu za zunanje zadeve, je med drugim spomnil, da je dolgo časa prevladovala zmotna miselnost, da komercialna dejavnost podjetij v partnerskih državah in razvojna dejavnost nimata nič skupnega. Toda v novi razvojni paradigmi podjetja presegajo status izvajalca. Vloga zasebnega sektorja je širša, saj lahko izvozno naravnavana in tehnološko visoko razvita podjetja bistveno prispevajo k trajnostnemu razvoju v deželah globalnega Juga. S poznavanjem terena lahko tudi pomagajo pri identifikacijski tistih projektov, ki utegnejo imeti v partnerskih državah še posebno dodano vrednost, je poudaril.

MZZ spodbuja sodelovanje med zasebnim in nevladnim. Med letoma 2018 in 2020 je bil prvi takšen projekt izveden v Ruandi, zdaj zasebniki sodelujejo v sedmih projektih na Balkanu in podsaharski Afriki, začenja se še projekt v Kirgiziji. Dr. Robert Kokalj je napovedal, da bo v letih 2023-2025 ministrstvo nadaljevalo s tem spodbujanjem tovrstnega sodelovanja.

Družbeno odgovorno investiranje

O družbeno odgovornem investiranju in ESG (upravnih, okoljskih in družbenih) kriterijih ter priložnosti za podjetja in organizacije se je Darja Virjent, mednarodna ESG certificirana izvajalka in strokovnjakinja za trajnost pri Edutrain.me, pogovarjala z  doc. dr. Alešem Pustovrhom, investitorjem in soustanoviteljem Naložbenega sklada tveganega kapitala Fil Rouge Capital (FRC).

FRC daje podporo inovacijam (v zameno za lastniški delež), ki ne morejo dobiti podpore nikjer drugje in že s tem izpolnjujejo kriterije  ESG. Odprti so za vse projekte, za katere ocenijo, da bi bili na dolgi rok uspešni (90% inovacij ne uspe, iz 10% uspešnih pa morajo pokriti izgube in imeti dobiček). Med trenutno največjimi podjetniškimi priložnostmi, ki so tudi družbeno odgovorni in v skladu s kriteriji ESG, je dr. Pustovrh navedel odstranjevanja ogljika ih ozračja in področje IT. Trenutno FRC podpira IT podjetje, ki bo kar 100 milijonom ljudem omogočila  prvi dostop do banke.

Javna sredstva ne bodo dovolj, da bi podpirala rast in inovacije, je še poudaril. Po njegovem mnenju je v Sloveniji preveč projektov odvisnih od javnih sredstev, ta pa so omejena. So določena področja, ki jih podjetja ne bodo reševala, tu je mesto za državno pomoč. Po drugi strani pa se je pokazalo, da samo državna pomoč ne bo samo rešila največjih svetovnih problemov.

Primeri dobrih praks: GeoCodis, Kostak, Limnos,Talisman, Krka …

Na dogodku je bilo predstavljenih več primerov dobrih praks sodelovanja podjetij v razvojnih projektih in mednarodni humanitarni pomoči.

Najbolj ambiciozen je projekt trajnostnega upravljanja z vodo v Ruandi, kjer sodelujeta Slovenska karitas in podjetje GeoCodis (projekt je vreden 247. 000 evrov).

Kot je pojasnil direktor Geokodisa Matjaž Ivačič, so se za sodelovanje v projektu odločili, ker imajo za to reference in izkušnje. V Ruandi so že bili prisotni prek avstrijskega podjetja, na področju upravljanja vodnih virov pa so že delovali v Ugandi, Keniji, Ruandi, zdaj tudi v Gani.

“Ne samo za Geokodis, tudi za vsa druga podjetja je pomembno, da se obnašamo kot družbeno odgovorno podjetje, ne samo v Sloveniji, ampak v okolju, kjer delujemo. Tovrstni razvojni mednarodni projekti podjetju omogočajo nove povezave in odpirajo nova vrata,” meni Ivačič.

V lokalnem merilu je zgled dobre prakse sodelovanje Kostaka in Knofa v reciklaži in prenovi odpadkov, zlasti pohištva. Kostak se je lotil izziva naraščajočih odpadkih in pritiskov na nove surovine, je pojasnil Boštjan Vimpolšek. V zadnjih dveh letih sodelujejo s Knofom v Salonu pohištva ponovne uporabe.

Ustvarili so inovativni poslovni model za oba partnerja: Kostak deluje na preprečevanju odpadkov, zbiranju, odvozu in sortiranju materiala. Knof pa poskrbi za popravila in ponovno uporabo materialov na področju lesarstva in podobno, skrbi za začasno skladiščenje ter za marketing in prodajo.

Model je inovativen tudi zaradi ocenjevanja vplivov na okolje. Različne vrste lesa denimo skladiščijo različno količino ogljika, kovinski predmet, izdelan in prepeljan z drugega konca sveta, ima denimo drugačen okoljski odtis kot stekleni ali leseni izdelek, narejen v neposredni bližini, je še pojasnil Vimpolšek.

Kako koristno je sodelovanje zasebnega sektorja pri iskanju strokovnih, inovativnih rešitev, kaže denimo primer Limnosa, ki sodeluje z Forumom za pravični razvoj v projektih v Albaniji in Ugandi. Kot strokovnjaki za čiščenje odpadnih vodih in reševanje drugih okoljskih težav so vedno na voljo za vprašanja. Mag. Alenka Zalaznik je pojasnila, da so dejavni člani globalnega partnerstva za vodo in zagovarjajo sonaravne rešitve, zato so tudi primerne za dežele v razvoju. Pa še: »V razvojnih projektih smo sodelovali še prej, pogrešali pa smo stik z lokalnim prebivalstvom.  Zdaj je to za nas največja dodana vrednost.«

Marjan Juvan, iz družinskega podjetja Talisman, kjer so strokovnjaki avtomatizacijo in strojegradnjo za različne izdelke, pa je povedal, da njihov motiv za sodelovanje v mednarodnem razvojnem projektu, pri katerem pomagajo pri razvoju podjetniških idej podeželskih žensk v Srbiji, izvira iz tega, da tudi sami izhajajo s podeželja in da želijo na ta način pomagati, da »še kdo drug pride do svojega kosa pogače.«

Jana Lampič, Slovenska karitas, je nanizala še vrsto primerov iz preteklosti, ko so se podjetja odzvala na različne načine. Domel iz Škofje Loke je prišel na pomoč pri poplavah v BiH, ker so bili prej sami žrtve poplav. Mercator je za žrtve lanskega potresa na Hrvaškem zbiral hrano po svojih trgovinah. Podjetje Roltek je za vsak premožen kilometer svojih kolesarjev na Krk namenili 1 evro pomoči za prehrano otrokom v Centralnoafriški republiki. Dve podjetji sta kupili koze.

Vsaka pomoč šteje, pa naj bo to podjetje, ki je namesto božičnih daril kupila 40 koz ali Krka, z zelo razvejanimi humanitarnimi in prostovoljskimi dejavnostmi, ki se na tako rekoč vsako humanitarno krizo odzove v najkrajšem možnem času. Na področju mednarodne humanitarne pomoči je trenutno najbolj dobrodošla pomoč v zdravilih za Venezuelo, zlasti za tamkajšnjo slovensko skupnost.

Možnosti za sodelovanje na področju uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja so za podjetja neskončna.

Dogodek je potekal v okviru projekta »CE Responsible, sustainable model to support social entrepreneurship«, katerega nosilec je v Sloveniji E-zavod in partner Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, in v okviru projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga izvajata Platforma SLOGA in Slovenska karitas v sklopu strateškega partnerstva na področju humanitarne pomoči. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Mnenja izražena v objavi predstavljajo mnenja avtorja in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve.

Prispevek Podjetniki v razvojnih projektih: družbena odgovornost in poslovne priložnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Posvetovanje bo potekalo 27. januarja in je zastavljeno kot nadaljevanje dogodka 20. januarja, na katerem se bo predstavilo vlogo in pomen zasebnega sektorja pri trajnostnem razvoju na lokalni in mednarodni ravni vsem zainteresiranim akterjem zasebnega, neprofitnega in javnega sektorja ter socialne ekonomije. 

V luči vedno bolj prisotnega vključevanja zasebnega sektorja v prizadevanja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja  tudi v sklopu nacionalnih in mednarodnih razpisov, je pomembno, da naslovimo, kako želimo, da zasebni sektor pri speva. Namen dogodka je identifikacija stališč neprofitnih akterjev o vlogi zasebnega sektorja v MRS in MHP ter priporočil za družbeno odgovorno vključevanje zasebnega sektorja, ki bodo oporna točka za pripravo osnutka predloga  Etičnega kodeksa ravnanja za podjetja v MRS in MHP. Nadaljnji postopek priprave predloga Etičnega kodeksa vodijo  partnerji v sklopu strateškega partnerstva »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na  področju mednarodne humanitarne pomoči«. Vabljene članice platforme SLOGA ter druge nevladne organizacije, organizacije civilne družbe in socialna podjetja, ki delujejo na ali se zanimajo za področja mednarodnega razvojnega sodelovanja in mednarodne humanitarne pomoči. 

Kdaj? 27. januar 2022 (10:00 – 12:45) 

Kje? Preko spletne platforme Zoom (povezavo prejmete po prijavi) 

Prijava TU

Program dogodka: 

Za dodatne informacije smo vam na voljo na marusa@ekvilib.org in jana.lampe@karitas.si.

Dogodek bo  potekal v okviru projekta »CE Responsible, sustainable model to support social entrepreneurship«, katerega nosilec je v Sloveniji E-zavod in partner Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, in v okviru projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga izvajata Platforma SLOGA in Slovenska karitas v sklopu strateškega partnerstva na področju humanitarne pomoči. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Mnenja izražena v objavi predstavljajo mnenja avtorja in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve.

Prispevek Kako naj zasebni sektor prispeva k trajnostnemu razvoju?   je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kdaj? 20. januarja 2022 (od 10:00 do 14:00)

Kje? Preko spletne platforme Zoom (povezavo prejmete po prijavi).

Prijava:  https://www.1ka.si/a/d1fe46fe

Program dogodka sestavljata dva panela:

Vprašanje financiranja družbeno odgovornega podjetništva in trajnostnih iniciativ

Panel se bo osredotočil na vprašanja in priložnosti družbeno odgovornega investiranja, sodelovanja med podjetji in neprofitni organizacijami in socialnimi podjetji z namenom razvoja storitev in produktov, ki podpirajo trajnostni razvoj.

Podjetja prek mednarodne pomoči do uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja

Panel bo namenjen predstavitvi pomena in možnosti za vključevanje slovenskih podjetij v sodelovanju s slovenskimi nevladnimi organizacijam v mednarodno humanitarno pomoč in razvojno sodelovanje ter z njimi povezano uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Predstavljeni bodo primeri dobrih praks z Zahodnega Balkana in drugih delov sveta. Ob tem bo poudarjeno, kakšne koristi imajo lahko od takšnega sodelovanja vsi vključeni akterji, predvsem pa podjetja, ki z vključevanjem v mednarodno pomoč lahko izražajo tudi svojo družbeno odgovornost.

Program:

Za dodatne informacije smo vam na voljo na jana.lampe@karitas.si in lucija@ekvilib.org.

Dogodek bo  potekal v okviru projekta »CE Responsible, sustainable model to support social entrepreneurship«, katerega nosilec je v Sloveniji E-zavod in partner Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, in v okviru projekta »Krepitev učinkovitosti odziva NVO v sodelovanju z zasebnim sektorjem na področju mednarodne humanitarne pomoči«, ki ga izvajata Platforma SLOGA in Slovenska karitas v sklopu strateškega partnerstva na področju humanitarne pomoči. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Mnenja izražena v objavi predstavljajo mnenja avtorja in ne predstavljajo uradnih stališč Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za zunanje zadeve.

Prispevek Trajnostni razvoj lokalno in globalno: kako lahko zasebni sektor k temu prispeva? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Šest naših članic, FER, Zavod Global, IAŠ, Zavod Voluntariat, ADRA in Slovenska karitas so skupaj pripravile dogodek, na katerem so predstavile svoje primere dobrih praks na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, globalnega učenja in humanitarne pomoči.

Naslov dogodka izhaja iz gesla projekta Projekt predsedovanja EU 2020–2022«. Gre za projekt, ki ga financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD).

In v okviru tega projekta je 16 slovenskih nevladnih organizacij pripravilo kampanje ozaveščanja slovenske javnosti o temah, s katerimi se same ukvarjajo  že vrsto let in za katere so prepričane, da so pomembne za to, da bi mi vsi skupaj živeli v boljšem svetu.

Namen tega dogodka je bil, da predstavijo košček svojih prizadevanj, primere dobrih praks, da javnosti pojasnijo svoje cilje in vizije, pa tudi pokažejo, na kakšen način lahko podpre njihova prizadevanja.

Dogodek sta uvodoma pozdravila Albin Keuc, direktor Platforme SLOGA in veleposlanik dr. Robert Kokalj, vodja Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS.

Po dogodku bodo udeleženci dobili “info-paket”, s pomočjo katerega bodo lahko še bolje spoznali delo nastopajočih nevladnih organizacij, pa tudi bon Skuhne, da se bodo lahko po dogodku pogostili v skladu z epidemiološkimi ukrepi.

Prispevek Delamo za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Slovenska karitas vabi k solidarnosti. Odprla je račun za pomoč prizadetim ob poplavah v BiH na podlagi prošnje za pomoč, ki ji jo je posredovala Caritas Bosne in Hercegovine. Vsa zbrana sredstva bomo posredovana tej lokalni Karitas pomagala prizadetim družinam, ki so socialno najbolj ogrožene.

Sredstva zbiramo preko SMS sporočila KARITAS in KARITAS5 na 1919 z vrednostjo daru v višini 1 oz. 5 EUR ali z nakazilom na:

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana

TRR: SI56 02140-0015556761

Namen: POPLAVE BIH

Sklic: SI 00 870

Prispevek Na pomoč prizadetim v poplavah v BiH je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

369 učenk in učencev, ki se izobražuje v tej šoli in so deležni dobre izobrazbe in vzgoje, je ministru Logarju svojo hvaležnost pokazalo s plesom, pesmimi … Za vso pomoč, ki jo daje Republika Slovenija Ruandi preko projektov Karitas, se je zahvalila tudi misijonarka sestra Anka Burger, ki deluje v Ruandi ter sodelavci Caritas Rwanda.

Minister Logar je po obisku šole dejal: “Ta šola je dokaz, da razvojna pomoč, če pride v prave roke, lahko bistveno pripomore k lokalni skupnosti, k temu da izobrazbi mlade prebivalce in s tem postavi trdne temelje tudi za prihodnost. Vesel sem, da je Slovenija pri tem pomagala.”

Šola St. Vincent de Paul izobražuje 369 učenk in učencev. Foto: Slovenska karitas

Več informacij o obisku:

Izjava ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja TUKAJ (pogovor posnel novinar Alen Salihović iz radia Ognjišče)
Izjava misijonarke sestra Anke Burger TUKAJ (posnel Alen Salihović iz radia Ognjišče)
Izjava Jane Lampe, vodje mednarodne pomoči pri Slovenski karitas TUKAJ

Prispevek Minister Logar obiskal v Ruandi šolo, ki jo je zgradila Slovenija je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA

Kompleksnost suše. Tako nevladne organizacije s finančno podporo Ministrstva za zunanje zadeve izvajamo projekte z jasnimi rešitvami za izboljšanje življenja lokalnega prebivalstva. V kraju Kiguhu v Burundiju je Slovenska karitas v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom postavila vodnjak, ki zagotavlja pitno vodo 300 družinam in hkrati prispeva k znižanju obolevanja prebivalcev. Usposabljanje v kraju Ndejje v Ugandi, ki ga skupaj z lokalnim partnerjem nudi FER, za alternativne oblike lokalne pridelavo hrane omogoča preživetje materam samohranilkam in begunkam. Zavod Krog skupaj z lokalnimi učitelji in socialnimi delavci v Egiptu otroke ozavešča in izobražuje o njihovih pravicah, med drugim tudi do neoporečne pitne vode. Humanitarna organizacija ADRA v Bosni in Hercegovini na območju, ki ga pesti ena najvišjih stopenj nezaposlenosti žensk na Balkanu, v sodelovanju s socialnim podjetjem usposablja ženske za šiviljsko delo, kar jim omogoča zaslužek. V Senegalu, v kraju Sandiari, je Slovenska karitas podprla nakup sončnih celic ter obnovo starega vodnjaka – to več kot 1000 družinam omogoča oskrbo z vodo in namakanje polj. V Karongi v Ruandi vodna črpalka prispeva k izboljšanju kmetijskih praks in večji dohodek.

Slovenski pregovor pravi: kamen na kamen palača. Vodnjak za vodnjakom, sončne celice, šiviljski tečaji, in tako naprej, v sodelovanju z lokalnimi prebivalci, lahko prispeva k zmanjšanju revščine, odpravi lakoto, zmanjša napetosti, prepreči morebitni konflikt. Logika je tukaj neizpodbitna. Kdo hitro da, dvakrat da, pravimo.

V pogovoru z generalnim sekretarjem Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (OACPS) Nj. E. Georgesom Rebelom Pinto Chikotijem, ki se je te dni mudil na obisku v Sloveniji, je prav to prišlo do izraza. Če želimo vplivati na izboljšanje razmer v državah globalnega Juga, moramo nasloviti vzroke na način neposrednega vključevanja lokalnega prebivalstva in lokalnih struktur v iskanje primernih rešitev.

Zato lahko ponovimo: kdor hitro da, dvakrat da. Tudi zato mora Slovenija najti rešitev kako izpolniti zavezo, da bo za uradno razvojno pomoč namenila 0,33% bruto nacionalnega dohodka. Pozitivnih posledic izpolnitve zaveze je ogromno, saj velja: če pomagaš drugim, pomagaš tudi sebi.

Albin Keuc

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Komentar: Kdor hitro da, dvakrat da je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Več na www.karitas.si.

O Najboljših novicah iz sveta
Najboljše novice iz sveta želijo pomagati ljudem, da dosežejo bolj raznolik pogled na svet. Verjamemo, da znanje ustvarja upanje, to pa prinaša motivacijo za ukrepanje. Želimo, da bi globalne cilje poznalo čim več ljudi. Ko namreč ljudje cilje poznajo, lahko zahtevajo odgovornost od političnih voditeljev in zagotovijo, da uresničujejo dane zaveze. Več ljudi, kot je seznanjenih z napredkom in rešitvami, ki jih ima svet že na voljo, več jih lahko prispeva k uporabi teh rešitev. Zgodbe, med njimi tudi tokrat zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen. Izdajo časopisa, ki je namenjen ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, tudi tokrat koordinira platforma SLOGA.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta 2021 ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Zgodbe uporabnikov, ki so vključeni v projekte slovenskih nevladnih organizacij, so bile zbrane v okviru projekta Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – projekt predsedovanja EU 2020–2022, ki ga sofinancirajo Ministrstvo RS za javno upravo, Ministrstvo RS za zunanje zadeve in Evropska unija. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Vlade Republike Slovenije in/ali EU.

Prispevek Nove vodne črpalke v Ruandi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Več na www.karitas.si.

O Najboljših novicah iz sveta
Najboljše novice iz sveta želijo pomagati ljudem, da dosežejo bolj raznolik pogled na svet. Verjamemo, da znanje ustvarja upanje, to pa prinaša motivacijo za ukrepanje. Želimo, da bi globalne cilje poznalo čim več ljudi. Ko namreč ljudje cilje poznajo, lahko zahtevajo odgovornost od političnih voditeljev in zagotovijo, da uresničujejo dane zaveze. Več ljudi, kot je seznanjenih z napredkom in rešitvami, ki jih ima svet že na voljo, več jih lahko prispeva k uporabi teh rešitev. Zgodbe, med njimi tudi tokrat zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen. Izdajo časopisa, ki je namenjen ozaveščanju širše javnosti o globalnih izzivih, tudi tokrat koordinira platforma SLOGA.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta 2021 ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Zgodbe uporabnikov, ki so vključeni v projekte slovenskih nevladnih organizacij, so bile zbrane v okviru projekta Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – projekt predsedovanja EU 2020–2022, ki ga sofinancirajo Ministrstvo RS za javno upravo, Ministrstvo RS za zunanje zadeve in Evropska unija. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Vlade Republike Slovenije in/ali EU.

Prispevek Vodnjak za novo upanje v Senegalu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.