V sklopu projekta Z globalnim učenjem do globalnih ciljev II je začel izhajati dvomesečni e-novičnik s področja globalnega učenja za izobraževalce. Izobraževalce vabimo, da se nanj naročijo in tako novosti prejmejo v svoj e-poštni nabiralnik.

Novice s področja trajnostnega razvoja, globalnega učenja, VITR (vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj) in ciljev trajnostnega razvoja, so namenjene strokovnim delavcem ter delavkam na področju vzgoje in izobraževanja, vključno z izobraževalci ter vzgojitelji v neformalnem sektorju ter izobraževalci odraslih.

PRIJAVA NA NOVIČNIK je možna na povezavi http://eepurl.com/isx6LE ali prek QR kode.

Pripravila: PV

E-novičnik s področja globalnega učenja za izobraževalce omogoča projekt Z globalnim učenjem do globalnih ciljev II, ki ga, skupaj s partnerji in izvajalci izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Izobraževalci, prijavite se na naš tematski e-novičnik! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Grafika: Focus

Pripravila: PV

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Veste, kakšno kavo pijete? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Indeks enakosti spolov 2022 razkriva (pre)počasen napredek je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zgodbe Najboljših novic iz sveta, med njimi tudi tokrat zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo pozitivna sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen. Letošnja izdaja je posvečena 16. cilju trajnostnega razvoja: miru, pravičnosti in močnim institucijam.

Od zgodb Nobelovih nagrajencev za mir do uspehov slovenskih nevladnih organizacij
V časopisu lahko preberemo zgodbe petih dobitnikov Nobelove nagrade, uspešnih obrazov miru – Malale Youzafazai, Wangari Muta Maathai, Ala Gora, Juana Manuela Santosa, Dmitrija Andrejeviča Muratova. Časopis razkriva, kako uspešni smo pri odpravi smrtne kazni in zakaj sta mir in okolje neločljivo povezana.

Vključene so tudi zgodbe domačih uspehov. Slovenske nevladne organizacije že najmlajše poučujejo o miroljubnih družbah prek delavnic. Pripomogle so k strožji zakonodaji za preprečevanje korupcije in pranja denarja. Nevladne organizacije so za svoje delo pri vzpostavljanju globalnih zavezništev za izboljšanje preglednosti globalnega finančnega sistema bile v začetku leta 2022 prepoznane z nominacijo za Nobelovo nagrado za mir, za delo na področju varstva demokracije pa so prejele nagrado Državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament.

Dostojno življenje za vse rodove
Prek Najboljših novic iz sveta želimo posredovati dobre novice o resničnih dosežkih razvojnega sodelovanja, ki jih več kot 15 let soustvarja tudi Slovenija. Z mednarodnim razvojnim sodelovanjem prispevamo k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju. Hkrati prevzemamo soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja povsod v svetu.

Z uresničitvijo 17 univerzalnih ciljev agende za trajnostni razvoj, ki smo jih sprejeli kot članica OZN, želimo doseči mir in varnost, blaginjo ter dostojno življenje za današnje in prihodnje rodove. Trajnostni razvoj v vseh treh razsežnostih – družbeni, gospodarski in okoljski – je skupna odgovornost nas vseh. Najboljše novice iz sveta želijo pomagati ljudem, da dosežejo bolj raznolik pogled na svet. Verjamemo, da znanje ustvarja upanje, to pa prinaša motivacijo za ukrepanje. Želimo, da bi globalne cilje poznalo čim več ljudi. Ko namreč ljudje cilje poznajo, lahko zahtevajo odgovornost od političnih voditeljev in zagotovijo, da uresničujejo dane zaveze. Več ljudi, kot je seznanjenih z napredkom in rešitvami, ki jih ima svet že na voljo, več jih lahko prispeva k uporabi teh rešitev.

Najboljše novice iz sveta v slovenščini beremo že sedmič
Projekt z izvirnim naslovom »World’s Best News« se je leta 2010 razvil na Danskem in je zgleden primer konstruktivnega novinarstva ter prostovoljskega angažiranja pri širjenju pozitivnih informacij o ključnih razvojnih temah. V nekaj letih se je razširil v številne evropske države. Najboljše novice iz sveta so v Sloveniji v sloveščini izšle sedemkrat – leta 2015, 2016, 2019 (dve izdaji), 2020, 2021 in 2022. Zadnjih pet izdaj vključuje uspešne zgodbe slovenskih nevladnih organizacij.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta 2022 ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Nekatere pretekle izdaje:

• Najboljše novice iz sveta 2021
• Najboljše novice iz sveta 2020
• Najboljše novice iz sveta na temo podnebnih sprememb
• Najboljše novice iz sveta na temo enakosti spolov

SPOROČILO ZA JAVNOST: https://climateofchange.info/slovenia/wp-content/uploads/sites/10/2022/09/sloga-najboljse-novice-iz-sveta-2022-sporocilo-za-javnost.pdf

Najboljše novice iz sveta 2022 so del projekta Climate of Change, ki ga financirata Ministrstvo RS za zunanje zadeve in Evropska unija. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Vlade Republike Slovenije in/ali EU.

Prispevek Najboljše novice iz sveta letos posvečene miru, pravičnosti in močnim institucijam je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Evropski teden trajnostnega razvoja 2022 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na natečaju lahko sodelujejo mladi, stari od 12 do 29 let. Nagradni natečaj je razdeljen na tri sklope: 1) literarni natečaj, 2) fotografski natečaj ter 3) natečaj za meme (objava za socialna omrežja). Prva nagrada literarnega natečaja je pametna ura, fotografskega natečaja komplet z očali za virtualno resničnost, za meme natečaj pa komplet za vloganje. Rok za oddajo del je PODALJŠAN do 30. novembra 2022.

Mladi imajo pomembno vlogo pri udejanjanju človekovih pravic in ciljev trajnostnega razvoja med katerimi so tudi ukrepi proti posledicam podnebnih sprememb, zato je Društvo za ZN v sodelovanju s Platformo SLOGA izbralo podnebne spremembe kot temo letošnjega natečaja.

Podnebne spremembe pomenijo za spoštovanje človekovih pravic velik izziv. Ekstremni okoljski pojavi bodo imeli negativen vpliv na spoštovanje človekovih pravic po svetu tudi v prihodnosti. Največje posledice podnebnih sprememb najbolj občutijo ranljive skupine ljudi: revni, manjšine, otroci in starejši.Tisti, ki so najmanj krivi za podnebne spremembe, čutijo največje posledice. Spremenjeno podnebje sili ljudi v migracije, s tem pa lahko postanejo žrtve izkoriščanja.

Podnebne spremembe poglabljajo globalne krivice. Če države ne bodo začele resno ukrepati, se bodo morale sedanje in  prihodnje generacije soočati še s hujšimi posledicami podnebnih sprememb. Dlje kot države odlašajo, hujše bodo posledice in hujše bodo kršitve človekovih pravic.

Z natečajem želimo mladim ponuditi priložnost, da svoje vtise in razmišljanja povezavi med človekovimi pravicami in podnebnimi spremembami izrazijo skozi besedo ali fotografijo.

Z obeležitvijo dneva človekovih pravic si na Društvu za Združene narode (ZN) prizadevajo opozarjati na pomen varstva in spoštovanja teh temeljnih vrednot. Ob tej priložnosti Društvo za ZN za Slovenijo že sedemnajsto leto objavlja natečaj, tudi letos pa se je soorganizaciji ponovno pridružila Platforma SLOGA s projektom Climate of Change. Glavni cilj tega projekta je zgraditi boljšo prihodnost tako za podnebne migrante, ta človeški obraz podnebnih sprememb, kakor tudi za mlade, ki bodo doživeli najhujše učinke podnebne krize.

Vsa prispela dela bo ocenila izborna komisija. Rezultati natečaja bodo objavljeni ob dnevu človekovih pravic 10. decembra 2022. Nagrajena dela bodo predstavljena v spletnem zborniku.

Za dodatne informacije smo na voljo preko e-pošte info@unaslovenia.org in patricija.virtic@sloga-platform.org.

Besedilo razpisa: Razpis CP 2022 UNA SLOGA razpis PODALJŠAN ROK

Prijavnica: Natečaj ČP 2022 PRIJAVNICA

Mapa natečaja

Pripravila: PV

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Podnebne spremembe tema letošnjega mladinskega natečaja ob mednarodnem dnevu človekovih pravic je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Podatki iz poročila kažejo, da je EU v zadnjih petih letih dosegla napredek pri večini ciljev v skladu s prednostnimi nalogami Komisije na ključnih področjih politik, kot so evropski zeleni dogovor, digitalna strategija in akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic. Pri nekaterih ciljih je bil napredek sicer hitrejši kot pri drugih, do odstopanja od ciljev trajnostnega razvoja pa je prišlo le na nekaj specifičnih področjih.

Glavne ugotovitve

Poročilo kaže, da je EU v zadnjih petih letih pri petih ciljih trajnostnega razvoja dosegla znaten napredek, pri večini drugih pa zmeren napredek. V nadaljevanju so povzete glavne ugotovitve.

• EU je tako kot v prejšnjih letih najbolj napredovala pri spodbujanju miru in osebne varnosti na svojem ozemlju ter izboljšanju dostopa do pravnega varstva in zaupanja v institucije (cilj trajnostnega razvoja 16). Delež prebivalstva EU, ki poroča o kaznivih dejanjih, nasilju in vandalizmu v svoji soseski, se je s 13,2 % leta 2015 zmanjšal na 10,9 % leta 2020. Poleg tega se je delež prebivalstva EU, ki meni, da je pravosodni sistem v njihovi državi dovolj neodvisen, med letoma 2016 in 2021 povečal za 4 odstotne točke (s 50 % na 54 %).
• Znaten napredek je bil dosežen tudi pri ciljih zmanjševanja revščine in socialne izključenosti (cilj trajnostnega razvoja 1), gospodarstva in trga dela (cilj trajnostnega razvoja 8), čiste in cenovno dostopne energije (cilj trajnostnega razvoja 7) ter inovacij in infrastrukture (cilj trajnostnega razvoja 9). Razpoložljivi podatki glede odpravljanja revščine (cilj trajnostnega razvoja 1) se sicer delno nanašajo na obdobje pred pandemijo in zato njenega učinka še ne zajemajo v celoti.
• Na ugodno oceno cilja trajnostnega razvoja 7 je močno vplivalo občutno zmanjšanje porabe energije v letu 2020 (8 % manj v primerjavi z letom 2019) zaradi omejitev javnega življenja in manjše gospodarske aktivnosti v povezavi s COVID-19. EU je tako lahko dosegla cilj povečanja energijske učinkovitosti za leto 2020, glede na dosedanji napredek pa se tudi zdi, da je na dobri poti, da doseže cilj za leto 2030. Poleg tega uporaba energije iz obnovljivih virov stalno narašča, saj se je njen delež od leta 2005 podvojil. Do leta 2020 je energija iz obnovljivih virov predstavljala 22,1 % bruto porabe končne energije. Vendar uvoz fosilnih goriv še vedno pokriva več kot polovico povpraševanja po energiji v EU, manjša poraba energije, zabeležena v letu 2020, pa je verjetno začasna.
• Prav tako je na napredek pri doseganju cilja trajnostnega razvoja 8 glede gospodarstva in trga dela, kot kažejo zadnji razpoložljivi podatki iz leta 2021, pozitivno vplivala močna gospodarska rast in uspešnost trga dela v preteklem letu. Stopnja delovne aktivnosti se je na primer leta 2021 zvišala na 73,1 %, s čimer je presegla celo raven pred pandemijo.
• Zmeren napredek je bil dosežen pri ciljih na področju zdravja in dobrega počutja (cilj trajnostnega razvoja 3), življenja v vodi (cilj trajnostnega razvoja 14), enakosti spolov (cilj trajnostnega razvoja 5), trajnostnih mest in skupnosti (cilj trajnostnega razvoja 11), zmanjšanja neenakosti (cilj trajnostnega razvoja 10), odgovorne porabe in proizvodnje (cilj trajnostnega razvoja 12), kakovostnega izobraževanja (cilj trajnostnega razvoja 4), podnebnih ukrepov (cilj trajnostnega razvoja 13) in odprave lakote (cilj trajnostnega razvoja 2).
• Napredek EU na področju partnerstev (cilj trajnostnega razvoja 17) ter čiste vode in sanitarne ureditve (cilj trajnostnega razvoja 6) je bil na splošno ocenjen kot nevtralen, kar pomeni, da je bil razvoj pri teh dveh ciljih skoraj v enaki meri trajnosten in netrajnosten.
• V zadnjih petih letih je bilo rahlo odstopanje od ciljev trajnostnega razvoja opaženo pri življenju na kopnem (cilj trajnostnega razvoja 15), kar kaže, da so ekosistemi in biotska raznovrstnost še vedno pod pritiskom zaradi človekovih dejavnosti. Medtem ko so se gozdna in kopenska zavarovana območja v EU nekoliko povečala, se je pritisk na biotsko raznovrstnost še izostril. Splošno razširjene ptice so na primer kazalnik biotske raznovrstnosti, saj številne od njih za razmnoževanje in prehranjevanje potrebujejo posebne habitate, ki so pogosto dom tudi za številne ogrožene rastlinske in živalske vrste. Po ocenah se je število splošno razširjenih ptic od leta 2000 zmanjšalo za 10 %. Po letih upadanja pa se zdi, da se je njihovo število začelo stabilizirati.

Sklop kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja EU se pregleda vsako leto. Kazalnik, določen za poročilo za leto 2022, je bil pregledan zaradi uskladitve z osmim okoljskim akcijskim programom in novimi cilji iz akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic. Izboljšana je bila tudi analiza učinkov prelivanja, pri čemer so zajeti emisije CO₂, odtis na zemljišča, odtis materialov in bruto dodana vrednost, ki jo potrošnja v EU ustvari zunaj EU. Poročilo poleg tega vključuje posebno analizo učinka COVID-19 na cilje trajnostnega razvoja.

Cilji trajnostnega razvoja so že dolgo v središču oblikovanja evropskih politik, imajo trdno podlago v evropskih pogodbah ter so vključeni v ključne projekte, sektorske politike in pobude Komisije Ursule von der Leyen. Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 ter njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih Združeni narodi sprejeli septembra 2015, so dali nov zagon svetovnim prizadevanjem za doseganje trajnostnega razvoja. EU je v celoti zavezana uresničevanju Agende 2030 in njenemu izvajanju, kot je navedeno v evropskem zelenem dogovoru in delovnem dokumentu služb Komisije „Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ZN – celovit pristop“.

Danes objavljeno poročilo je šesto letno poročilo o spremljanju, ki jih je Eurostat začel objavljati leta 2017. Poročilo temelji na sklopu kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja EU, ki je bil razvit za spremljanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v okviru EU. Namen poročila o spremljanju ciljev trajnostnega razvoja je predstaviti objektivno oceno, ali je EU glede na izbrane kazalnike – v obdobju zadnjih pet in 15 let – napredovala pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

Trendi kazalnikov se ocenjujejo na podlagi njihove povprečne letne stopnje rasti v zadnjih petih letih. Pri 22 kazalnikih s kvantitativnimi cilji EU se oceni napredek pri doseganju teh ciljev. Gre predvsem za cilje na področju podnebnih sprememb, porabe energije in izobraževanja. Vsi ostali kazalniki se ocenijo glede na usmeritev in hitrost sprememb.

Pripravila: PV

Prispevek Evropska unija napreduje pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na poziv Evropske komisije je prispelo več prijav kot so pričakovali. Komisija je med zainteresiranimi izbrala najbolj strokovne, relevantne in izkušene kandidate, hkrati pa je upoštevala geografsko in spolno zastopanost.

Program DEAR (razvojno izobraževanje in ozaveščanje) Evropske komisije je obnovil sestavo svojega glavnega posvetovalnega telesa, večdeležniške skupine DEAR (DEAR Multistakeholder group), ki jo sestavljajo strokovnjaki iz organizacij civilne družbe, lokalnih oblasti, skupine mladih, mednarodnih mrež, nacionalnih vlad in akademikov.

DEAR MSG je 40-člansko posvetovalno telo, ki se ukvarja z izmenjavo in učenjem, povezanimi s politiko, povezovanjem in usklajevanjem na področju razvojnega izobraževanja in ozaveščanja na evropski ravni. Poleg svetovanja Evropski komisiji o ciljih, viziji in izvajanju programa DEAR bo razvijalo in podpiralo zamisli, kako okrepiti vpliv izobraževanja o globalnem učenju in ozaveščanja v Evropi in medsebojno sodelovanju med različnimi deležniki.

Patricija Virtič je dolgoletna vodja globalnega učenja pri Platformi SLOGA, ki ima izkušnje s snovanjem, z izpeljavo ter evalvacijo projektov globalnega učenja na nacionalni in mednarodni ravni. Je del mreže za globalno učenje pri Centru Sever Jug Sveta Evrope, nacionalna koordinatorica Tedna globalnega učenja, tematska koordinatorica Tednov vseživljenjskega učenja, urednica Najboljših novic iz sveta, članica usmerjevalnega odbora evropskega združenja nevladnih organizacij za pomoč in razvoj CONCORD za globalno učenje in članica delovnih skupin za politike za cilj trajnostnega razvoja 4.7 pri Bridge 47. UNESCO jo je povabil v strokovno skupino za revizijo Priporočil 1974, pred tem je bila del slovenskih delegaciji na svetovni konferenci o izobraževanju za trajnostni razvoj, 5. UNESCO forumu o transformativnem izobraževanju in Sedme mednarodne konference o izobraževanju odraslih (CONFINTEA VII), ki bo potekala naslednji mesec. Piše publikacije in priročnike ter sodeluje v raziskavah (npr. Monitor državljanstva in vseživljenjskega učenja 2021).

Z izkušnjami na področju zagovorništva in izvedbe aktivnosti globalnega učenja je del snovanja različnih nacionalnih, evropskih ter globalnih politik, aktivnosti in programov. V zadnjem času je sodelovala pri nastanku Berlinske deklaracije o izobraževanju za trajnostni razvoj, številnih evropskih (npr. education for environmental sustainability) in globalnih procesih (npr. Future of Education). Trenutno na evropski ravni vodi nevladne organizacije v procesu nastanka nove deklaracije za globalno učenje pri Global Education Network Europe (GENE), evropski mreži ministrstev in agencij z nacionalno odgovornostjo za oblikovanje politik, financiranje ter podporo na področju globalnega učenja.

Prispevek Vodja GU Platforme SLOGA izbrana v večdeležniško skupino evropskega programa DEAR je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Raziskava kaže vse večjo angažiranost mladih: danes je večina mladih (58 %) aktivnih v družbi, v kateri živijo, v zadnjih 12 mesecih pa so sodelovali v vsaj eni mladinski organizaciji. To je 17 odstotnih točk več glede na zadnji Eurobarometer iz leta 2019. Poleg tega mladi (72 %) od evropskega leta mladih 2022 najpogosteje pričakujejo, da bodo odločevalci natančneje prisluhnili njihovim zahtevam in jih uresničili ter da bodo podprli njihov osebni, družbeni in poklicni razvoj.

Z evropskim letom mladih v polnem razmahu in zaključkom Konference o prihodnosti Evrope, na kateri so imeli mladi ključno vlogo, je bila raziskava odlična priložnost za oceno razpoloženja mladih.

Komisija je predstavila tudi novo spletno orodje, platformo „Izrazi svojo vizijo“ (Voice your Vision), s pomočjo katere bodo mladi Evropejci in Evropejke lažje izrazili svoje mnenje. V okviru leta mladih so organizirani tudi dialogi o politikah med člani kolegija in mladimi. Ti mladim ponujajo edinstveno priložnost, da stopijo v neposreden stik z nosilci odločanja ter osebno izrazijo svojo vizijo in zamisli na vseh področjih politike.

Pripravila: PV

Prispevek Eurobarometer: Mladi vse bolj angažirani v družbi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Misija Mesta bo prejela 360 milijonov evrov za obdobje 2022–2023, da bi utrla pot raziskavam in inovacijam, ki bodo prispevale k podnebni nevtralnosti do leta 2030. Ukrepi bodo obravnavali čisto mobilnost, energijsko učinkovitost in zeleno urbanistično načrtovanje, omogočili pa bodo tudi skupne pobude in okrepitev sodelovanja v sinergijah z drugimi programi EU.

Izbrana mesta bodo morala pripraviti tako splošni načrt za podnebno nevtralnost v vseh sektorjih, od energetike in stavb do ravnanja z odpadki in prometa, kot povezane naložbene načrte. V postopek bodo vključeni državljani, raziskovalne organizacije in zasebni sektor.

Ta mesta bodo kot eksperimentalna in inovacijska središča v pomoč vsem drugim pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Njihova vloga bo torej zelo pomembna, saj na mestnih območjih živi 75 % državljank in državljanov EU. Na svetovni ravni mesta porabijo več kot 65 % vse energije in so odgovorna za več kot 70 % emisij CO₂.

Za sodelovanje v misiji se je prijavilo 377 mest. V 100 izbranih mestih, ki so bila predstavljena danes, živi 12 % prebivalstva EU.

Komisija je misijo za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 začela izvajati septembra 2021 s sprejetjem sporočila o misijah EU, ki je sledilo odobritvi izvedbenih načrtov posameznih misij poleti 2021. Poleg misije Mesta potekajo še štiri misije EU, ki obravnavajo svetovne izzive na področjih prilagajanja podnebnim spremembam, obnove naših oceanov in voda, zdravih tal in raka. Namenski program dela za misije programa Obzorje Evropa je bil objavljen 15. decembra 2021.

Misije so novost programa Obzorje Evropa in podpirajo prednostne naloge Komisije, kot so evropski zeleni dogovor, Evropa, pripravljena na digitalno dobo, evropski načrt za boj proti raku, gospodarstvo za ljudi in novi evropski Bauhaus. Npr. misija Podnebje je že konkreten element nove strategije za prilagajanje podnebnim spremembam, misija Rak je del načrta za boj proti raku, misija Tla pa je vodilna pobuda dolgoročne vizije za podeželska območja EU.

Več informacij

Pripravila: PV

Prispevek Misija EU za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Davida Attenborougha so nagradili za dolgoletna prizadevanja za varstvo okolja, ki jih je predstavil v svojih dokumentarnih filmih in knjigah.

Attenborough je svoj glas posodil številnim nagrajenim dokumentarcem o naravi, zadnja leta pa svoj zvezdniški status uporablja predvsem za ozaveščanje in boj proti podnebnim spremembam ter izumiranju vrst. Posebej priljubljen je med mladimi.

UNEP je nagrado borca za Zemljo uvedel leta 2005, podeljujejo pa jo vsako leto. Nagrada služi kot priznanje za izredno požrtvovalnost pri varstvu okolja, podeljujejo pa jo predvsem javnim osebnostim iz sveta politike, gospodarstva in civilne družbe.

Pripravila: PV

Prispevek Davidu Attenboroughu podelil naziv borca za Zemljo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

spletna prijava

Tedni vseživljenjskega učenja (TVU) so najvidnejša kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Letošnji TVU potekajo od 9. maja do 12. junija (po dogovoru je lahko delavnica izvedena tudi kasneje).

Projekt usklajujejo na Andragoškem centru Slovenije (ACS) in ga prirejajo v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi pa tudi onkraj naših meja. Platforma SLOGA pri izvedbi sodeluje že nekaj let, osredotočamo se na področje globalnega učenja.

Z TVU opozarjamo na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema kot posameznik, udeleženec na trgu dela ter član različnih skupnosti.

Na poziv se lahko prijavijo zgolj nevladne organizacije. Za izvedbo posamezne delavnice/aktivnosti je na voljo 250 EUR.

Izbrane delavnice/aktivnosti morajo potekati na temo podnebnih sprememb, lahko pa so povezane tudi drugimi temami kot so migracije, človekove pravice, dostop do vode, mir in varnost, prehranska varnost, revščina … Iz opisa vaše delavnice/aktivnosti naj bo povezava jasno opredeljena. Pri snovanju delavnice/aktivnosti se oprite na gradiva Climate of Change.

Rok za prijavo je 9. maj 2022. Prijavitelji bodo o rezultatih poziva obveščeni 10. maja 2022.

Zainteresirane nevladne organizacije se lahko na poziv prijavijo prek kratke spletne prijave, v kateri morajo navesti naslov delavnice/aktivnosti, vsebino, datum, uro in lokacijo izvedbe, ciljno publiko in pričakovano število udeležencev.

Posamezna organizacija lahko prijavi več aktivnosti. Za vsako aktivnost morate prijavni obrazec izpolniti posebej. Platforma SLOGA si pridružuje pravico, da izbere nobeno, eno ali več delavnic/aktivnosti po strokovni presoji.

Vse dodatne informacije so na voljo v priloženem besedilu poziva, lahko pa jih zastavite tudi prek elektronske pošte Patriciji Virtič, vodji projekta Climate of Change na naslov patricija.virtic@sloga-platform.org.

SLOGA TEDNI VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA TVU 2022 – poziv Climate of Change

Pripravila: PV

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek TVU 2022: Poziv NVO za izvedbo aktivnosti globalnega učenja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.