V projektu Onkraj zgodb bo tako nastala podobna knjižica z glasovi ljudi, ki okoljsko krizo že doživljajo v tem trenutku, in prav vi jim jo lahko pomagate soustvariti.

Več o tečaju na spletni strani Društva Humanitas.

PRIJAVITE se lahko do 29.1.2023 preko obrazca.

Pričetek tečaja: 13.2.2023. Vse ostale podrobnosti si lahko preberete v vabilu ali pišete na viktorija@humanitas.si ali manca@humanitas.si.

Pripravil: AK

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Humanitas in Umanotera vabita na spletni tečaj o podnebnih migracijah in globalnem učenju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

(c) Fotografija Forum za enakopraven razvoj

Karte so nastale kot del projekta Climate of Change, ki ga sooblikuje in izvaja 16 civilnodružbenih organizacij, v Sloveniji Platforma SLOGA. Projekt financira Evropska komisija, v Sloveniji projektne aktivnosti sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve.

Več o kartah na spletni strani Foruma za enakopraven razvoj.

Če pa bi želeli karte igrati z njimi, jih kontaktirajte na info@forumfer.org.

Pripravil: AK

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek FER: S kartami ozaveščati o podnebnih spremembah in migracijah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Slovenska Karitas: Vsako leto v Sloveniji na Karitas prejme pomoč preko 5.000 migrantov. Velika večina sicer prihaja iz zahodnega Balkana zaradi ekonomskih razlogov, vendar je med njimi tudi veliko begunce iz različnih delov sveta, ki so zaradi skrajnih razmer morali zapustiti domove. Letos se jim pridružuje več kot 5.000 beguncev iz Ukrajine. Preko 2.400 jih trenutno prejema pomoč tudi na Karitas, saj se za večino iz različnih razlogov še niso zaključili postopki za pridobitev državne denarne pomoči.

Adra Slovenija: Delavnice psiho-socialne podpore za družine, predvsem ženske in otroke so v času kriz izjemnega pomena. Iz tega razloga redno na tedenski bazi organiziramo različne delavnice za priseljene osebe in tiste v tranzitu, v sodelovanju z Uradom za migracije.

Slovenska fundacija za Unicef: V letu 2021, drugem polnem letu pandemije, si je UNICEF neutrudno prizadeval za zaščito otrokovih pravic, navkljub vse bolj očitnim učinkom pandemije, oboroženim spopadom, posledicam podnebnih sprememb in drugim grožnjam za otroke.

Slovenska Filantropija: Slovenska filantropija med 20. – 23. junijem organizira že 13. FESTIVAL MIGRANTSKEGA FILMA (FMF). V Ljubljano in 10 drugih mest po Sloveniji ponovno prihajajo projekcije in spremljevalni dogodki, ki osvetljujejo različne obraze migracij, azila ter življenja beguncev.

Ter številne druge nevladne organizacije članice platforme SLOGA, ki delujejo na področju podpore beguncem tako v Sloveniji, kot tudi nekaterih drugih partnerskih državah.

Pripravil: MH

Prispevek Svetovni dan beguncev 2022 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na današnje spremembe, ki smo jim priča, v največji meri vpliva človeška dejavnost. Naše potrebe vodijo v agresivno pridobivanje virov in rabo fosilnih goriv, kar pa je velik dejavnik opustošenja. V svojem je globalno gospodarstvo, v katerem živimo, globoko neenako, saj temelji na bogatih družbah, ki izkoriščajo vire, življenja in habitate. Vidimo tudi, da je podnebna kriza močno prepletena s prisilnimi migracijami.

Podnebne spremembe silijo ljudi k selitvi, bodisi znotraj držav ali prek meja. Kako se to odraža v Gvatemali in Senegalu, partnerskih državah projekta in konzorcija Climate of Change?

GVATEMALA

»Vidim, da je agroindustrija vse uničila. Najprej je izsušila reke, podtalnico, izkrčila gozdove in degradirala močvirja mangrovih dreves. S tem je vplivala na filtracijo vode in slana voda vedno bolj pogosto poplavlja, saj uničenje mangrovega gozda povzroča več suš.« 

Flavio, zagovornik človekovih pravic, Prodessa, Guatemala City

Gvatemala se sooča s hudim pomanjkanjem pitne vode, ki ga oblast in lokalni organi ne uspejo rešiti zaradi neustreznega ukrepanja. Nasprotno, podeljevanje licenc in dovoljenj (velikim) podjetjem za izkoriščanje naravnih virov ter zemljišč se nadaljuje.  Situacijo poslabšujeta problem z odpadki in nenadzorovana urbanizacija, ki onemogoča pravilno odvajanje vode.

Zaradi tega se mnogi v državi odseljujejo ali pa se želijo odseliti zaradi pomanjkanja priložnosti. Ključna oblika migracije je sezonsko migriranje, glavni razlogi za odseljevanje pa so pomanjkanje priložnosti in dela, širjenja nasilja in revščine.

SENEGAL

»Naš problem je, da v morju ni več ribjega staleža. Razlog je v tem, da je bilo morje prodano. To pojasnjuje, zakaj se moški odpravljajo s čolni na pot v Evropo. To je njihova edina možnost, saj je morje popolnoma uničeno«.

Ndaye, Rufisque, Dakar

Raziskava, ki jo v okviru projekta Climate of Change, opravljajo raziskovalci Univerze v Bologni kaže, da podnebna kriza vpliva na zgodovinske vzorce mobilnosti v državi. Opaziti je veliko odhajanja s podeželja v mesta zaradi sprememb v režimu padavin, širjenja puščav in pomanjkanja naložb v nove tehnologije, zaradi česar prihaja do uničevanja virov preživljanja.

Ribiška industrija je eden glavnih virov preživljanja na obalnih območjih, kot sta Dakar in Saint-Louis. Od ribiške industrije je odvisen večji segment prebivalstva, saj tudi številne ženske delajo v industriji, na primer v predelavi in prodaji rib. Ribiška industrija je zaradi spreminjajočih se vodnih tokov opustošena. Ti so posledica podnebnih sprememb in onesnaževanja vode, ki zmanjšuje biotsko raznovrstnost. Dodatni problem je prilaščanje oceanov – zahodnoafriške staleže rib namreč izčrpavajo države Evropske unije in druge države, ki imajo s Senegalom podpisane ribolovne sporazume.

Zaradi vizumskega sistema so redni kanali za selitev zelo omejeni, zato se mnogi odpravijo na nevarno pot na pirogah (majhnih lesenih čolnih) čez Atlantik v Španijo.

Projekt Climate of Change, katerega partner v Sloveniji je Platforma SLOGA, v ospredje postavlja izobraževanje in dvig ozaveščenosti ter kritičnega razumevanja migracij, ki jih spodbujajo podnebne spremembe. Naš cilj je zgraditi boljšo prihodnost za podnebne migrante in mlade. Pridruži se gibanju in podpiši Climate of Change peticijo.

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Svetovni dan izobraževanja o okolju: Kaj veš in kaj lahko narediš? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Climate of Change je projekt, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe, v Sloveniji Platforma SLOGA. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti mladih in njihovega kritičnega razumevanja podnebnih migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt tudi spodbuja njihovo aktivno sodelovanje pri odpravljanju temeljnih vzrokov globalnega segrevanja in ohranjanju človeškega obraza v odnosu do podnebnih migrantov.

Z razpisom želimo ozaveščati mlade stare od 16 do 36 let o vprašanjih trajnosti in odgovornega vedenja; spodbujati aktivno udeležbo mladih; spodbuditi inovativne pobude in komunikacijske kampanje o okoljski pravičnosti; spodbujati sodelovanje med organizacijami, ki delujejo na področjih, ki jih projekt Climate of Change naslavlja, mladinskimi organizacijami, gibanji in posamezniki; in podpreti aktivnosti projekta Climate of Change, kot je Climate of Change peticija.

Na razpis se bodo lahko prijavile nevladne organizacije, podprlo pa se bo vključevanje mladih, sodelovanje in povezovanje. Aktivnosti bodo tvorile integralni del komunikacijske kampanje Climate of Change, zato morajo biti skladne z vsebino in metodologijo Kampanjskega vodnika: Čas za dejanja.

Izbranih bo 5 projektov. Vrednost deleža financiranja Platforme SLOGA je 5.000 EUR za posamezen izbrani projekt.

Izvajanje projektov bo možno od podpisa pogodb, predvidoma od marca do decembra 2022.

Pripravila: MS

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Napoved: Razpis za projekte v sklopu projekta Climate of Change je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na srečanju, na katerem so bili prisotni še Jana Lampe in Peter Tomažič iz Slovenskega karitasa ter Igor Jurič in Robert Kokalj z ministrstva za zunanje zadeve, je bilo v ospredju vprašanje uresničevanja Post-Cotonoujskega sporazuma in vključevanje organizacij civilne družbe v razvojno sodelovanje. Jana Lampe je na primeru izkušenj Slovenskega karitasa v Ruandi poudarila, da da najboljše rezultate sodelovanje z lokalnimi organizacijami civilne družbe (OCD), pa tudi lokalnimi oblastmi in poudarila pomen vključevanja OCD v projekte od načrtovanja naprej, ne samo v izvajanje. Albin Keuc je k temi vključevanja organizacij civilne družbe v celoten proces dodal še problematiko migracij in opozoril, da je Platforma SLOGA skupaj z evropsko mrežo CONCORD opozorila na nesprejemljivost pogojevanja migracijskih politik z razpoložljivostjo uradne razvojne pomoči.

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU se bodo končale priprave na podpis novega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in članicami OACPS (t. i. Post-Cotonoujskega sporazuma). Nov sporazum predstavlja enega izmed ključnih dosjejev slovenskega predsedovanja na področju razvojnega sodelovanja in bo opredelil partnerstvo EU z državami Afrike, Karibov in Pacifika za naslednjih 20 let. Kot pravno zavezujoča pogodba bo Post-Cotonoujski sporazum temelj političnih, družbenih in gospodarskih odnosov med 106 državami na štirih celinah, je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve.

V kratkem pogovoru smo generalnega sekretarja OACPS, gospoda Chikotija, bivšega angolskega zunanjega ministra in angolskega veleposlanika v Bruslju, prosili, da nam na kratko odgovori na naslednja tri vprašanja:

Kakšna so vaša pričakovanja v naslednjih mesecih v zvezi s Post-Cotonoujskim sporazumom?

Kot se zdi, je bilo v Evropski uniji že odločeno, da bo to tako imenovani mešani sporazum. Narediti bo treba potrebne spremembe in nato določiti datum podpisa. Države članice OACP smo predlagale, naj bo to sporazum s Samoe. Moramo imeti slovesnost, ki se je bo udeležilo čim večje število predsednikov oziroma držav vlad, najvišji predstavniki tako iz vrst EU kot iz OACP. Pričakujemo, da se bo to zgodilo v naslednjih nekaj mesecih.

Podnebne spremembe prizadevajo vse. Zato bi bilo treba krepiti lokalne kapacitete, da se lahko spopadejo z njenimi posledicami, kot so migracije. Kakšen bi bil po vašem mnenju najučinkovitejši odgovor na problem migracij?

Migracije so zares velik izziv. Nekateri migranti prihajajo iz držav, ki se soočajo s podnebnimi spremembami. Drugi prihajajo s konfliktnih območij. Čeprav je pomembno, da to upoštevamo, menim, da moramo misliti tudi na to, da se mnogi partnerji soočajo z izzivi glede migracij. Migranti prihajajo v države ali na območja, ki nimajo dovolj sredstev ali kjer že imajo veliko notranje preseljenih ljudi ali drugih migrantov. Zato je pomembno investirati v območja v smislu miru, pa tudi v smislu zagotovitve dostopa do voda in za ustvarjanje novih delovnih mest. S tem migracije ne bi bila edina možna rešitev za probleme, s katerimi se soočajo skupnosti na teh območjih.

Covid-19 je jasno izpostavil mnoge neenakosti v svetu, ki vplivajo na življenjske razmere v mnogih državah. Kako naj v tej luči oblikuje EU sodelovanje z državami OACP?

Pomembno je deliti informacije, pomembno je deliti izkušnje, rešitve. V nekaterih primerih ni bilo zdravil. Mnoge države OACP niso pravočasno dobile cepiv, medtem ko so bili na Severu, v evropskih državah, ljudje že cepljeni. Obstaja pobuda Covax, Južna Afrika bo smela začeti s proizvodnjo cepiv in bo cepiva lahko proizvajala za več držav na afriški celini. A globalno se države OACP še vedno soočajo s pomanjkanjem zdravil.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Generalni sekretar OACPS: Pričakujemo podpis Post-Cotonoujskega sporazuma na najvišji ravni je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Nekaj vtisov s predstave smo zabeležili v videu.

Ste zamudili predstavo? Nekaj utrinkov si lahko ogledate TU.

Ste si ogledali predstavo v živo? Izpolnite kratek vprašalnik in nam povejte, kaj ste si mislili o njej?

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) ter Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Izražena stališča ne predstavljajo stališč Vlade RS in/ali EU.

Prispevek Video: Vtisi z akrobatsko-cirkuške predstave Climate of Change je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Odgovori niso preprosti in kažejo kompleksnost: podnebne spremembe se, za njih, prepletajo s političnimi, gospodarskimi in kulturnimi dejavniki, ki poglabljajo posledice podnebnih sprememb v njihovem vsakdanjem življenju.

Zakaj Senegal?

Projekt Climate of Change se je odločil za Senegal zaradi svoje okoljske občutljivosti: sooča se z dvigom morske gladine, zasoljevanjem tal, nevihtami, izčrpavanjem staležev rib in biotske raznovrstnosti. Približno 52 odstotkov prebivalcev živi na obalnih območjih, večinoma skoncentriranem okoli Dakarja in drugih mestnih območij. Senegal močno ogroža erozija, ki je posledica tako naravnih procesov kot človeških dejanj. Na primer, mangrovi gozdovi so ščitili obalo, vendar so bili zaradi urbanizacije posekani, kar je poslabšalo situacijo. Hitra urbanizacija vodi tudi v večje probleme z odpadki. Kljub temu, da se država spopada s svojimi problemi, EU svoje odpadke odlaga v Senegalu.

V državi prevladujejo gospodarske dejavnosti, na primer kmetijstvo in ribolov, na katera podnebne spremembe močno vplivajo. Ribiška industrija je opustošena, saj se ribe zaradi spreminjajočih se tokov selijo drugam, onesnaževanje vode zmanjšuje biotsko raznovrstnost, predvsem pa je velik problem prilaščanje oceana.

Med obiskom so raziskovalci preučevali kako živijo ljudje v mestih Dakar in Saint Louis. Izvedli so kvalitativne raziskave, pol strukturirane intervjuje, fokusne skupine, itd. Beležili so, kako lokalno prebivalstvo doživlja podnebne spremembe in njihove posledice v svojem okolju.

Več (v angleškem jeziku) o obisku Senegala na projektni strani Climate of Change. Raziskovalki Elena Giacomelli in Sarah Walker razkrivata ugotovitve, fotografije in kakšni so sledeči koraki.

Pripravila: MS

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne odraža stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek »Kaj so za vas podnebne spremembe« je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Namenjene so študentkam in študentom vseh smeri, mladim v organizacijah, študentskih klubih in mladinskih centrih (potekajo lahko tudi v sklopu predavanj). Na delavnicah se boste seznanili s temami globalnega učenja in pridobili temeljne veščine argumentirane diskusije. Za brezplačne delavnice se prijavite na info@zainproti.si, o trajanju in načinu izvedbe pa se dogovorite individualno.

Nacionalno Climate of Change debatno tekmovanje

Za vse, ki bi se želeli nato preizkusiti v pravi debati, bomo organizirali debatni turnir, ki bo potekal 19. oziroma 20. junija. 23. junija bomo organizirali finalno debato, ki bo potekala v živo (v skladu z navodili in ukrepi za preprečitev okužb s Covid-19). Tekmovanja se udeležijo ekipe s tremi tekmovalci, potekalo pa bo v slovenskem jeziku.

Vseevropsko Climate of Change debatno tekmovanje

Najboljša ekipa bo novembra 2021 odpotovala v Bruselj in se udeležila vseevropskega tekmovanja, na katerem bodo sodelovali mladi iz 13 držav Evropske unije. V okviru večdnevnega obiska se bodo ekipe mednarodno pomešale in tekmovale. Tekmovanje bo potekalo v angleškem jeziku in Exponi formatu, za tekmovalce pa bomo predhodno organizirali dodatno izobraževanje o formatu.

26 mladih iz 13 držav EU bo naslednje leto obiskali eno izmed držav globalnega Juga (Gvatemala, Kambodža, Etiopija, Senegal), kjer bodo postali protagonisti svoje spletne serije in glasniki sprememb.

Več informacij.

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve.

Prispevek #ClimateOfChange: Brezplačne delavnice za mlade o o globalnem učenju in debatiranju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Več kot tri četrtine mladih v Sloveniji, 76 %, je pripravljenih ukrepati v zvezi s podnebnimi spremembami, ki povzročajo tudi podnebne migracije. S svojimi dejanji bi bili pripravljeni spodbujati svojo okolico k ukrepanju za reševanje podnebnih sprememb in podnebnih migracij. Mladi so tudi prepričani, da za ukrepanje proti podnebnim spremembam največjo odgovornost nosijo podjetja in industrija (55 %), Evropska unija (44 %), nacionalne vlade (42 %) ter tudi oni sami (33 %). A hkrati raziskava ugotavlja, da so mladi v Sloveniji slabše ozaveščeni o podnebnih migracijah v primerjavi z evropskim povprečjem. Polovica (51 %) jih meni, da bi morale odgovornost za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb nositi tako bogate kot revne države, odgovornost bogatih držav pa izpostavlja 37 % mladih (v primerjavi s 43 % evropskega povprečja).

Kako izsledke raziskave komentirajo nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s to problematiko? Zbrali smo nekaj odzivov.

Mladi v Sloveniji se zavedajo, da naš razvojni model ni trajnosten. A poznavanje problematike podnebnih in okoljskih migracij še zdaleč ni na zadovoljivi ravni. Kot kažejo sorodne raziskave, so mladi v veliki meri pasivni prejemniki informacij. Zavedajo se ključne odgovornosti odločevalcev in tudi lastne odgovornosti za spreminjanje sistema v smeri dostojnega življenja v okviru enega planeta. A le redko spreminjajo svoje navade. Na področju osveščanja o problematiki migracij, ki so posledica okoljskih sprememb, bo treba narediti še veliko. Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj

»Mladi v Sloveniji na prvo in drugo mesto po resnosti grožnje svetu postavljajo okoljsko degradacijo in revščino, oboje pa je neločljivo povezano s podnebnimi spremembami, zato ne bi mogli trditi, da se ne zavedajo resnosti posledic podnebnih sprememb. To potrjuje tudi visok odstotek mladih, ki so pri nas kritični do gospodarskega sistema, za katerega vemo, da je vzrok in motor pospeševanja ne le okoljske, pač pa tudi družbene nepravičnosti. Kar bode v oči, je odsotnost občutka potrebe po globalni pravičnosti. K temu pa zagotovo lahko prispeva tudi bolj ozaveščen izobraževalni sistem, ki vključuje globalno dimenzijo svetovnih izzivov in se zaveda pomena globalnega učenja, empatije ter vrednot solidarnosti in enakopravnosti.«  Manca Šetinc Vernik, Humanitas

Ker mladi pravijo, da o podnebnih spremembah in migracijah največ izvedo s televizije, to pomeni, da o teh temah mediji govorijo le takrat, ko pride do ekstremnih katastrof, ki aktivirajo ves svet k humanitarni pomoči. V Slovenijo tudi nismo sprejeli razseljenih ljudi zaradi podnebnih katastrof, zato si si ob številki 18,8 milijonov beguncev v letu 2017 težje predstavljamo, da se bo ob neukrepanju število večalo in da bomo prišli do točke, ko bo tudi Slovenija začela sprejemati podnebne migrante. Tanja Leskovar, Inštitut za afriške študije

»Globalno učenje je bistvenega pomena za ozaveščanje o podnebnih spremembah in podnebnih migracijah. Raziskava kaže, da se večina slovenskih mladih zaveda vpliva podnebnih sprememb na socialno-ekonomske neenakosti. Vendar pa raziskava tudi kaže na potrebo po ozaveščanju o človekovih pravicah, o tem, da ima vsak človek pravico do varnosti. Mladi morajo v boju proti podnebnim spremembam in globalnim neenakostim dobiti možnosti za ustvarjanje alternativ za trajnostno življenje.« Samar Zughool, Zavod Povod

Povzetek raziskave Kako mladi Evropejci razumejo povezave med podnebnimi spremembami in migracijami

Kako mladi Evropejci razumejo povezave med podnebnimi spremembami in migracijami, poročilo o Sloveniji

Povzetek raziskave Kako mladi Evropejci razumejo povezame med podnebnimi spremembami in migracijami, poročilo o Sloveniji – infografika

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Izražena stališča ne predstavljajo stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Od podnebnih sprememb do migracij: Mladi prepoznavajo človeški obraz segrevanja planeta je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Spletni panel, ki ga je moderiral Elisha Winckel, je združil strokovnjake, ki so opozorili na realnost podnebnih sprememb, ki se dogajajo tudi v Evropi. Res je, da so družbe, ki so najmanj odgovorne za podnebne spremembe, pogosto prve in najbolj prizadete zaradi njihovih posledic. Vendar ne gre za pojav, ki je omejen na države globalnega juga. Svoje domove so zaradi podnebnih sprememb prisiljeni zapuščati tudi Evropejci. Na to je opozorila Lucie Pélissier, sopredsednica organizacije CliMates International, ki je posnela dokumentarni film o vzrokih podnebnih migracij.

Razvite države torej niso imune. Le kdo se ne spomni rekordnih požarov, ki so poleti 2019/2020 pustošili po Avstraliji in na rob izumrtja potisnili mnogo živalskih vrst ter iz svojih domov pregnali na tisoče Avstralcev. Kako pa podnebne spremembe vplivajo na življenje Evropejcev? Če pomislimo, vidimo, da ne potrebujemo iti daleč, v Benetke in posledice so vidne.

Marta Rodriguez in Lillo Montalto, novinarja tv mreže Euronews, sta izpostavila, da je bilo v zadnjih 10 letih razseljenih 700.000 Evropejcev. Vendar opozarjata, da so številke podcenjene, saj upoštevajo le število razseljenih zaradi ekstremnih dogodkov, kot so požari, nevihte in poplave. Statistike števila razseljenih zaradi dolgoročnih okoljskih sprememb trenutno (še) ne vključujejo. Novinarja sta se lotila raziskovanja in odkrila, kako podnebne spremembe razdejajo bogatejše skupnosti.

Kot primer izpostavita letovišče La Faute-sur-Mer, v Franciji ob Atlantiku, ki ga je leta 2010 prizadela močna nevihta Xynthia, ki jo je spremljajo naraščajoče morje. Takšna nevihta sama po sebi v preteklosti takšnega opustošenja ne bi povzročila, vendar je naraščajoča morska gladina povzročila poplave, ki so terjale življenje 29 prebivalcev mesta. Francoske oblasti so ponudile nadomestilo za premestitev 1.000 prebivalcev mesta in 400 prebivalcev je mesto zapustilo, vendar je kljub temu izguba doma in bližnjih boleča izkušnja.

Moldavija ni le ena najbolj revnih držav v Evropi. Je država, ki jo v Evropi podnebne spremembe najbolj ogrožajo. Ogrožajo jo poplave in vedno pogostejše suše. Med leti 1990 in 2015 je državo prizadelo 11 suš. V državi, ki je imela leta 1990 4,5 milijona prebivalcev, je leta 2015 živelo le še 2,7 milijona prebivalcev. Nizka rodnost igra pri tem vsekakor vlogo, vendar pa je pomemben vzrok upada prebivalstva zapuščanje države. Kako so podnebne spremembe vplivalo na to? Statistik, ki bi obravnavale to vprašanje, ni. Vendar hitri pregled podatkov kaže sliko, da vse bolj negostoljubno podnebje vpliva na to, da se prebivalci Moldavije odločajo za emigriranje. To se kaže v dejstvu, da se je skoraj 70 odstotkov Moldavcev, ki so se preselili v tujino, odselilo s podeželja oziroma regij, ki jih pustošijo poplave in suše.

Zapis je povzetek članka EEB, objavljenega 18. novembra.

Prikazna slika: en.publika.md

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 15 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financira Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR).

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k 

Prispevek Tudi v Evropi so podnebni migrantje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Amnesty International opozarja, da podnebne spremembe nesorazmerno vplivajo na ljudi in skupnosti, ki so marginalizirani ali diskriminirani, vključno z ženskam in dekleti ter s staroselskimi skupnostmi in mladimi. Slednji bodo poglavitno breme nosili v prihodnosti, vendar smo zaradi podnebnih sprememb ogroženi prav vsi. Zaradi njih se bodo še povečale neenakosti, več ljudi bo prisiljenih, da v iskanju boljšega življenja zapustijo svoje domove in zemljo. Posledično lahko pričakujemo odpor tistih, ki menijo, da migranti ogrožajo njihove pravice. S tem pa kršitve človekovih pravic beguncev in migrantov, pa tudi tistih, ki jim pomagajo in jih podpirajo, torej zagovornikov_ic človekovih pravic.

Zato pozivajo k podpisu peticije, da EU ukrepa proti takšnemu temačnemu scenariju.

Podpišite.

Prispevek Naslovimo podnebne spremembe in s tem povezane migracije! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.