KOt so zapisali, “podnebne spremembe in migracije predstavljajo dva na videz ločena globalna izziva. Toda globalni temi sta neločljivo povezani. Prisilne selitve ljudi – tako notranje kot čezmejne migracije – zaradi posledic podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, so eno ključnih vprašanj, če želimo okoljsko in socialno pravičnost naslavljati celostno. Takšnim migracijam pravimo tudi “podnebne migracije”.

Podnebne migracije so tema, ki jo je pomembno obravnavati tudi v mladinskem delu. Toda kakšen je najboljši način in pristop k tej zapleteni temi? Na podlagi razprav v fokusnih skupinah z mladinskimi delavci in delavkami ter mladimi iz štirih evropskih držav (Slovenije, Bosne in Hercegovine, Španije in Avstrije) so oblikovali SMERNICE za delo z občutljivimi temami v raznolikih izobraževalnih kontekstih, uporabne za mladinske delavce in delavke ter druge izobraževalke in izobraževalce, ki se pri svojem delu soočajo s pomembnimi, kompleksnimi temami, ki nemalokdaj naletijo na odpor, ostre debate ali pa zaradi svoje kompleksnosti in občutka nemoči vodijo do umika.”

V sklopu izvedbe fokusnih skupin so v Društvu Humanitas pripravili tudi poročilo, ki si ga lahko preberete na tej povezavi.

Prispevek Humanitas objavil smernice za delo z občutljivimi temami je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Soočamo se z enim najbolj turbulentnih desetletij v sodobnem času. Vsi signali nam sporočajo, da obstoječa ureditev dolgoročno ogroža človeštvo in okolje. Da bi zagotovili ustrezno prihodnost za vse, je zdaj trenutek, da pozovemo k sistemskim spremembam in podnebni pravičnosti. Podnebna kriza je hkrati tudi družbena kriza. Na človeški ravni njene grozljive posledice na področjih preživetja, dela, zdravja in dostopnosti pravic nesorazmerno prizadenejo marginalizirane države in ljudi.

Podnebna kriza ima tudi negativne multiplikativne učinke glede neenakosti in diskriminacije ter krepi neuravnotežena razmerja moči po vsem svetu. Posledično so nekatere skupine, kot so otroci, dekleta in ženske, najbolj prizadete zaradi posledic podnebne krize.

Na konferenci pogodbenic COP27 bomo od predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in ostalih voditeljev držav članic EU, zahtevali naslednje ukrepe:

• Ohranitev globalnega segrevanja pod 1,5 °C z doseganjem podnebne nevtralnosti EU do leta 2040;
• Nobenih korakov nazaj, naravnost in hitro k obnovljivim virom energije;
• Zagotoviti je treba pravičen prehod s pravično porazdelitvijo bremen in socialno zaščito;
• Prehod na socialno in ekološko pravično ekonomijo blaginje;
• Zaščita podnebnih migrantov z migracijsko politiko, ki temelji na človekovih pravicah;
• Omogočiti sodelovanje mladih pri političnem odločanju;
• Dogovoriti se je treba o podnebnem financiranju in mehanizmu za izgube in škode;
• Zagotavljanje zaščite koristi otrok in mladostnikov ter njihovih pravic;
• Zagovarjati pravice žensk in deklet ter njihovo udeležbo v procesih odločanja o podnebnih spremembah

Poziv v angleškem jeziku si lahko preberete tu.

Dokument so pripravili EEB, WeWorld, ActionAid Hellas, Alianza por la Solidaridad – ActionAid Spain, Südwind, finep, IMVF, SLOGA in BEPF v okviru konzorcija Climate of Change.

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Poziv platforme SLOGA ob začetku COP27 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ljubljana/Bruselj, 27. oktober 2022 – Pogajalci vlad držav EU ter poslancev Evropskega parlamenta so danes dosegli dogovor o prenehanju prodaje novih avtomobilov in kombijev z motorji z notranjim izgorevanjem do leta 2035. Na odločitev so se odzvali v okoljski organizaciji Focus, ki pozdravlja dogovor, s katerim bo EU postala največje gospodarstvo, ki bo postopoma opustilo prodajo onesnažujočih vozil. Osebni avtomobili in kombiji povzročijo 16 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v Evropi.

Katjuša Šavc, strokovna sodelavka Focusa, je podala oceno dogovora: »Pozdravljamo dogovor sprejet med vladami držav EU in Evropskim parlamentom. Promet je v Sloveniji zadolžen za tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, zato lahko učinkovitejša vozila brez emisij, skupaj z električnim omrežjem, ki temelji na obnovljivih virih energije, pomembno prispevajo k zmanjšanju izpustov. Poleg tega, da so električna, bi si želeli, da bodo vozila v prihodnosti manjša, lažja in narejena pod strogimi okoljskimi kriteriji. Hkrati pa si prizadevamo, da bodo dopolnjevala poti, ki jih ne moremo opraviti peš, s kolesom ali javnim potniškim prometom.«

Julia Poliscanova, višja direktorica za vozila in e‑mobilnost pri organizaciji Transport&Enviroment, je dogovor komentirala: »Motorjem z notranjim zgorevanjem, ki imajo visoke emisije CO₂ in zračnih onesnaževal, so končno šteti dnevi. Mineva 125 let, odkar je Rudolf Diesel revolucionarno izboljšal učinkovitost motorjev, zdaj pa so se zakonodajalci odločili, da bo naslednje poglavje tega razvoja v znamenju čistejših in boljših električnih vozil. Bil je že skrajni čas za planet in zdravje ljudi.«

V skladu s sporazumom bodo morali proizvajalci avtomobilov do leta 2030 zmanjšati emisije CO₂ novih avtomobilov za 55 odstotkov v primerjavi z letom 2021, pet let kasneje pa jih popolnoma odpraviti. V Focusu so izrazili stališče, da sta cilja za leti 2025 in 2030 premalo ambiciozna in da bi lahko občutno zmanjšali emisije že v tem desetletju, zato je Focus skupaj s partnerji iz tujine zakonodajalce pozval, naj izboljšajo politike obdavčitve in polnjenja ter tako spodbudijo uporabo avtomobilov brez emisij.

Za zagotovitev, da bodo evropski proizvajalci avtomobilov lahko držali korak v globalni tekmi za vodilno vlogo na področju, je potrebna robustna industrijska strategija EU. Dopolnjevati jo mora regulativa, ki bo od proizvajalcev terjala, da v dobavnih verigah materialov, ki so potrebni za proizvodnjo vozil, ne prihaja do kršenja človekovih pravic in do degradacije okolja. V EU imajo namreč vse večji delež trga kitajski proizvajalci električnih vozil, ki so dolga leta prejemali subvencije in državno financiranje za svoje dobavne verige, medtem ko v ZDA zakon o zmanjševanju inflacije postavlja evropske proizvajalce v veliko slabši položaj kot njihove ameriške tekmece.

Položaj na trgu je opisala Julia Poliscanova: »Tuji proizvajalci avtomobilov so trenutno v ogromni prednosti. EU nujno potrebuje skupno strategijo za svojo avtomobilsko industrijo, ki bo pospešila elektrifikacijo in ustvarila dolgoročna delovna mesta v Evropi. Za zadosten obseg proizvodnje in inovacije je potrebna konkurenca na svetovni ravni, vendar bi morali proizvajalci več električnih vozil in baterij izdelovati v Evropi. Na strani povpraševanja pa Evropa potrebuje brezhibno polnilno omrežje in politike, ki bodo vožnjo z električnimi vozili omogočale tudi družinam s srednjimi in nižjimi dohodki.«

Zakonodajalci so se strinjali tudi, da pozovejo Evropsko komisijo, naj določi ustrezno vlogo e-goriv v vozilih, ki niso zajeta v uredbi, vendar pa ta poziv ni zavezujoč. Preden bo sporazum stopil v veljavo, ga morajo dokončno ratificirati še ministri za okolje držav članic ter Evropski parlament.

Več informacij:
Katjuša Šavc
Focus, društvo za sonaraven razvoj
katjusa@focus.si
Tel: 051 358 577

Prispevek Prelomni dogovor za podnebje: dogovor EU o prepovedi prodaje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

(c) Fotografija Forum za enakopraven razvoj

Karte so nastale kot del projekta Climate of Change, ki ga sooblikuje in izvaja 16 civilnodružbenih organizacij, v Sloveniji Platforma SLOGA. Projekt financira Evropska komisija, v Sloveniji projektne aktivnosti sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve.

Več o kartah na spletni strani Foruma za enakopraven razvoj.

Če pa bi želeli karte igrati z njimi, jih kontaktirajte na info@forumfer.org.

Pripravil: AK

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek FER: S kartami ozaveščati o podnebnih spremembah in migracijah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru razprave o pripravah na COP27 in zasedanje pogodbenic COP15 so se dotaknili zavez za podnebno financiranje in zaščito biotske raznovrstnosti. Razpravljali so tudi o vodilnih pobudah Ekipa Evropa, ki bodo predstavljeni na obeh zasedanjih. Namestnica generalne direktorice za multilateralo in razvojno sodelovanje Eva Tomič je poudarila pomen vode in upravljanja z vodnimi viri za blažitev posledic podnebnih sprememb. Predstavila je dobre prakse Slovenije na področju čebelarjenja in ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Na zasedanju so generalni direktorji EU za razvojno sodelovanje izmenjali mnenja o konkretnih primerih pobud Ekipa Evropa, ki bodo podprli izvajanje strategije Global Gateway. Z namenom okrepitve geopolitične vloge EU v svetu želi Evropska komisija čim prej in učinkovito začeti z izvajanjem strategije Global Gateway.

Generalni direktorji so razpravljali tudi o odzivu Ekipe Evropa na globalno preskrbo s hrano, saj pandemija covida-19 in posledice ruske agresije na Ukrajino, močno izpostavljajo ranljivost prehransko-kmetijskih verig po vsem svetu. Namestnica generalne direktorice za multilateralo in razvojno sodelovanje Eva Tomič je izpostavila pomen učinkovitega multilateralizma in enotnosti mednarodne skupnosti pri soočanju s prehransko krizo. Slovenija je s humanitarnimi prispevki za zmanjšanje lakote svoj prispevek za prehransko varnost v zadnjih letih potrojila.

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve RS

Pripravil: AK

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Generalni direktorji EU za razvojno sodelovanje na temo podnebnih sprememb je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ker se afriške države vse bolj osredotočajo na vzpostavitev odpornih prehranskih sistemov in kako doseči samozadostnost, se lahko njihove vlade učijo od drugih držav globalnega Juga. V šestdesetih letih 20. stoletja je Indija doživela tako imenovano zeleno revolucijo, ki je prinesla večjo proizvodnjo hrane in ji omogočila večjo samozadostnost, vendar je imela dramatične posledice za okolje in ljudi. Kaj se lahko afriške države naučijo iz uspehov in napak Indije, da bi vzpostavile odporne prehranske sisteme?

Egiptovsko predsedstvo je na dnevni red konference COP27 uvrstilo ključno potrebo po trajnostnem kmetijstvu in prehranskih sistemih, odpornih na podnebne spremembe. Obstajajo različni pogledi na to, kako to doseči na svetovni ravni. Medtem ko si številne afriške države prizadevajo za kmetijsko rast in samooskrbo s hrano, da bi nahranile naraščajoče prebivalstvo, primer Indije kaže, da ima ta ambicija svoje pomanjkljivosti in da jo je treba dopolnjevati z vzpostavljanjem odpornosti na podnebne spremembe.

S povečanjem proizvodnje hrane je Indija uspela zmanjšati lakoto in odvisnost od uvoza hrane – a hkrati je povzročila velike in nesorazmerne učinke na različnih območjih ter socialnih skupinah. Za nakup novih tehnologij so kmetje prisiljeni jemati posojila, kar je povzročilo nacionalno katastrofo, v kateri je nekaj stotisoč kmetov storilo samomor. Mnogi revnejši kmetje so kmetovanje opustili. S ciljem doseganja večjega pridelka so se spremenile tudi prakse kmetovanja, izjemno se je povečala uporaba pesticidov in umetnih gnojil, zelo se je povečalo namakanje ter uporaba noviih tehnologij. Vse to ima tudi velike negativne učinke na indijsko družbo, kjer 65 % populacije živi v ruralnih območjih in 58 % ljudi zaposluje v kmetijstvu.

Komentator izpostavlja, da ima lahko sodelovanje med Indijo in Afriko veliko priložnosti za razvoj bolj trajnostnih praks na področju pridelave hrane. Še posebej izpostavlja potrebo po uvajanju praks trajnostne rabe vode, uvajanja organskih gnojil in zagotavljanju pravičnih oblik in posojil, dostopnih malim kmetom, kar je pravzaprav tudi ključnega pomena.

Pri tem ima pomembno mesto tudi multilateralno sodelovanje med Indijo in Afriko na ravni skupine G77 ter drugih pobud sodelovanja med državami globalnega Juga.

Na podlagi prispevka ECDPM, How to feed Africa’s growing population: Lessons from India’s Green Revolution, avtor Isha Vajpeyi, pripravil AK

Prispevek Kaj se lahko Afrika nauči iz indijske zelene revolucije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Fotografija Platforma SLOGA

Ob stojnici platforme se je ustavilo veliko število mladih, ki so zastavili veliko različnih vprašanj na temo dela slovenskih organizacij v državah globalnega Juga, o prizadevanjih za krepitev področja ravzojnega sodelovanja, o ciljih trajnostnega razvoja, ter konkretnih ukrepih, za katere si prizadevamo, za blaženje posledic globalnega segrevanja. Pogovarjali smo se tudi o vzrokih za lakoto in revščino v svetu ter potrebnem ukrepanju in vlogi civilno-družbenih organizacij.

Fotografija Platforma SLOGA

Na festivalu sta svoje dejavnosti predstavili še dve članici platforme SLOGA, Forum za enakopraven razvoj ter Misijonsko središče Slovenije.

Udeleženci so lahko tudi podpisali peticijo Climate of Change, ki zahteva politike, ki bodo ohranjale zdravo in trajnostno prihodnost za sedanje ter prihodnje generacije, ki nikogar ne pustijo ob strani, in ki pravično delijo breme podnebnih sprememb. Peticijo je še vedno mogoče podpisati prek spleta.

Ustavimo klimatske spremembe, ustvarimo klimo sprememb. Podpiši peticijo!

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek SLOGA na festivalu mladih v Stični je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

spletna prijava

Tedni vseživljenjskega učenja (TVU) so najvidnejša kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Letošnji TVU potekajo od 9. maja do 12. junija (po dogovoru je lahko delavnica izvedena tudi kasneje).

Projekt usklajujejo na Andragoškem centru Slovenije (ACS) in ga prirejajo v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi pa tudi onkraj naših meja. Platforma SLOGA pri izvedbi sodeluje že nekaj let, osredotočamo se na področje globalnega učenja.

Z TVU opozarjamo na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema kot posameznik, udeleženec na trgu dela ter član različnih skupnosti.

Na poziv se lahko prijavijo zgolj nevladne organizacije. Za izvedbo posamezne delavnice/aktivnosti je na voljo 250 EUR.

Izbrane delavnice/aktivnosti morajo potekati na temo podnebnih sprememb, lahko pa so povezane tudi drugimi temami kot so migracije, človekove pravice, dostop do vode, mir in varnost, prehranska varnost, revščina … Iz opisa vaše delavnice/aktivnosti naj bo povezava jasno opredeljena. Pri snovanju delavnice/aktivnosti se oprite na gradiva Climate of Change.

Rok za prijavo je 9. maj 2022. Prijavitelji bodo o rezultatih poziva obveščeni 10. maja 2022.

Zainteresirane nevladne organizacije se lahko na poziv prijavijo prek kratke spletne prijave, v kateri morajo navesti naslov delavnice/aktivnosti, vsebino, datum, uro in lokacijo izvedbe, ciljno publiko in pričakovano število udeležencev.

Posamezna organizacija lahko prijavi več aktivnosti. Za vsako aktivnost morate prijavni obrazec izpolniti posebej. Platforma SLOGA si pridružuje pravico, da izbere nobeno, eno ali več delavnic/aktivnosti po strokovni presoji.

Vse dodatne informacije so na voljo v priloženem besedilu poziva, lahko pa jih zastavite tudi prek elektronske pošte Patriciji Virtič, vodji projekta Climate of Change na naslov patricija.virtic@sloga-platform.org.

SLOGA TEDNI VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA TVU 2022 – poziv Climate of Change

Pripravila: PV

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek TVU 2022: Poziv NVO za izvedbo aktivnosti globalnega učenja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

O priporočilih je potekala razprava na plenarnem zasedanju konference v Strasbourgu 21. in 22. januarja 2022, ki so se je med drugim udeležili evropski državljani ter predstavniki nacionalnih oblasti in evropskih institucij.

Prvi dve okrogli mizi lani sta bili namenjeni pogovorom o varovanju okolja in zdravja, trajnostnim vidikom gospodarstva in potrošnje ter skrbi za vse.Evropski državljani in državljanke so vabljeni, da še naprej prispevajo svoje izkušnje in zamisli o prihodnosti Evrope na večjezični digitalni platformi konference o prihodnosti Evrope.

51 priporočil o izzivih Evrope na področju podnebja, okolja in zdravja

Pripravila: PV
Foto: EU Prihodnost Evrope

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek 51 priporočil o izzivih Evrope na področju podnebnih sprememb je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Začenja se leto 2022, ki je bilo razglašeno za evropsko leto mladih, v okviru katerega današnja raziskava poudarja stališča mladih evropskih državljanov in državljank o izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija, in ključno vlogo mladih na konferenci o prihodnosti Evrope.

Ugotovitve razkrivajo, da 91 % mladih, starih od 15 do 24 let, meni, da lahko boj proti podnebnim spremembam pripomore k izboljšanju njihovega zdravja in dobrega počutja, medtem ko se v starostni skupini 55 let ali več s tem strinja 84 % vprašanih. Trditev je podprlo 87 % vseh vprašanih v EU ter 90 % vseh vprašanih v Sloveniji.

Podatki kažejo veliko podporo ciljem evropskega zelenega dogovora. Skoraj vsak drugi prebivalec ali prebivalka Evrope (49 %) je mnenja, da so podnebne spremembe glavni svetovni izziv za prihodnost EU, s čimer se strinja 46 % anketiranih Slovencev.

Da je treba povečati delež energije iz obnovljivih virov v našem gospodarstvu in povečati energetsko učinkovitost, meni 88 % anketiranih Evropejcev in 94 % anketiranih Slovencev. 80 % vprašanih v EU ter 86 % vprašanih v Sloveniji se strinja, da je pomembno, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina.

Drugi prihodnji svetovni izzivi, na katere so opozorili anketiranci, vključujejo zdravje (34 % v EU) ter prisilne migracije in razseljevanje (30 % v EU). S prvo trditvijo se strinja 42 % anketiranih Slovencev, z izzivi prisilne migracije in razseljevanja pa 27 %.

Raziskava kaže tudi, da se 81 % vprašanih v EU ter 84 % vprašanih v Sloveniji strinja, da so zadovoljni z življenjem v EU. Na ravni EU 68 % vprašanih meni, da je EU območje stabilnosti v nemirnem svetu. Trditev je podprlo 71 % vprašanih Slovencev.

Posebni Eurobarometer o prihodnosti Evrope (Jan 2022)
Eurobarometer – Javno mnenje v Evropski uniji

Več informacij

Pripravila: PV
Foto: Eurobarometer št. 517

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Evropejci in Evropejke menijo, da so podnebne spremembe največji izziv za EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V raziskavi je bilo tudi ugotovljeno, da je bil pretežni del smrtnih žrtev, več kot 85 odstotkov, posledica vročinskih valov. Največ smrtnih žrtev je povzročil vročinski val leta 2003, ki je po podatkih predstavljal med 50 in 75 odstotki vseh smrtnih žrtev zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov v zadnjih štirih desetletjih. Podobni vročinski valovi po letu 2003 so povzročili precej manj smrtnih žrtev, saj so prilagoditvene ukrepe sprejele različne države in različni akterji.

V državah članicah EEA so skupne gospodarske izgube zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov znašale med 450 in 520 milijard evrov. Največjo gospodarsko škodo je pri tem zabeležila Nemčija, in sicer 107,57 milijarde evrov. Sledili sta Francija (99 milijard evrov) in Italija (90 milijard evrov). V Sloveniji je v tem obdobju nastalo za 3,75 milijarde evrov škode, zaradi ekstremnih vremenskih pojavov pa je umrlo 311 ljudi.

Namen poročila in kazalnika EEA je zagotoviti več informacij, ki temeljijo na podatkih, o vplivu ekstremnih vremenskih dogodkov in nevarnosti, povezanih s podnebjem, kot so vročinski valovi, močne padavine ter suše, in povečano tveganje, ki ga predstavljajo za premoženje, infrastrukturo ter za zdravje ljudi.

Analiza EEA o gospodarskih izgubah in smrtnih žrtvah zaradi vremenskih in podnebnih pojavov je zajela obdobje od 1980 do 2020 in 32 držav članic EEA, vključno z vsemi 27 državami članicami EU ter Norveško, Švico, Turčijo, Islandijo in Liechtensteinom.

Več informacij

Pripravila: PV
Foto: Canva / SLOGA

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek EU Agencija za okolje: Ekstremno vreme vzrok smrti 311 žrtev v Sloveniji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Osrednja ciljna skupina, ki jo naslavlja projekt Climate of Change, so mladi državljani Evropske unije, stari od 16 do 35 let. Med projektnimi aktivnostmi je predvidena tudi izvedba razpisa za  projekte na področju ozaveščanja javnosti o temah, ki jih projekt naslavlja. Predviden skupen doseg projektov je najmanj 20.000 oseb, v Sloveniji najmanj 1.700 oseb oziroma 340 oseb na izbrani projekt.

Kdo se lahko prijavi

Na razpis se lahko prijavijo mladinske organizacije ali civilnodružbene organizacije, ki bodo izvajale akcije za mlade, stare od 16 do 35 let. Razpis podpira aktivno sodelovanje oziroma vključevanje mladih, ki se ukvarjajo z okoljskimi vprašanji. Prav tako podpira povezovanje pri izvedbi z drugimi organizacijami s statusom mladinskih organizacij, mladinskimi centri, drugimi civilnodružbenimi organizacijami, neformalnimi skupinami in posamezniki.

• Trajanje projektov: od podpisa pogodbe z izbranim izvajalcem (predvidoma od druge polovice marca 2022) do najkasneje 15. 11. 2022. Aktivnosti, vezane na podporo peticiji Climate of Change, se zaključijo najkasneje do 15. 10. 2021.
• Finančna vrednost projektov: največ 5.000 € na projekt
• Lokacija: projekti se morajo izvajati na lokalni in/ali nacionalni ravni.
• Vrste akcij: ozaveščanje, aktivizem in/ali mobilizacija mladih.
• vsebinska področja: izbrani projekti bodo naslavljali teme in sporočila projekta Climate of Change.

Cilji izbranih projektov morajo biti:

1. ozaveščati o podnebnih migracijah, podnebnih spremembah, trajnostnem razvoju in globalni nepravičnosti;
2. ozaveščati o povezavah med globalnimi in lokalnimi razsežnostmi podnebnih sprememb in/ali migracij ter drugih temah, ki jih projekt Climate of Change naslavlja;
3. spodbuditi vključevanje mladih;
4. krepitev delovanja ter povezovanja organizacij in gibanj.

Obvezna ciljna skupina izbranih projektov mora biti, mladi, stari od 16 do 35 let, dodatne ciljne skupine so lahko izobraževalci in mladinski delavci, širša splošna javnost, odločevalci.

Prijaviti je mogoče dejavnosti, kot so javni dogodki in kampanje ozaveščanja; ulične akcije in sodelovanje na (mladinskih) festivalih ali prireditvah oziroma druge akcije, ki se nahajajo na presečišču ozaveščanja in vključevanja civilne družbe ter drugih področij, kot je umetnost itd.; ustvarjalne in kulturne aktivnosti; izobraževanja in usposabljanja; aktivnosti, ki spodbujajo sodelovanje med mladinskimi organizacijami in mladinskimi centri, civilnodružbenimi organizacijami, gibanji ter posamezniki, pa tudi druge dejavnosti.

Projektni predlogi morajo prvenstveno vključevati aktivnosti, ki potekajo v živo in vsaj eno ozaveščevalno oziroma komunikacijsko kampanjo, namenjeno mladim v starostni skupini 16 do 35 let.

Rok za prijavo projektov je 21. 2. 2022.

Izbranih bo pet projektov.

Rezultati izbora projektov bodo objavljeni predvidoma do 10. 3. 2022, pogodbe z izbranimi izvajalci pa bodo podpisane predvidoma do 15. 3. 2022

Dodatne informacije o razpisu lahko dobite po elektronski pošti. Kontaktna oseba: Mateja Skrt, mateja.skrt@sloga-platform.org.

Povezave do razpisne dokumentacije:

Climate of Change razpis za majhne projekte_razpis

Osnutek pogodbe

Stroškovnik – Finančni načrt projekta

Stroškovnik – Finančno poročilo projekta

Vsebinska prijava projekta

Vsebinsko poročilo

Climate of Change razpis za majhne projekte_merila

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Climate of Change: Razpis za projekte na področju ozaveščanja javnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.