Vlasta Jalušič: Abortion, Women, and Politics (Splav, ženske in politika), str. 651

Vlasta Jalušič

V državah nekdanje Jugoslavije se je za pravico do splava borilo in izborilo skozi dolgo zgodovino. Kljub temu je ta pravica še vedno občasno vprašljiva, ogrožena, in se o njej razpravlja v političnih forumih in na ulicah. Besedilo Vlaste Jalušič izhaja iz ključnega obdobja v tej dolgi zgodovini, ko se je začela pomembna bitka za zagotovitev pravic do splava v Sloveniji in se hkrati odvijala v ozadju nacionalistične politike, ki je prevladovala  na vseh koncih Jugoslavije pred njenim razpadom leta 1991 in po njem.

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Besedila in konteksti iz zgodovine feminizma in pravic žensk: Srednja in Vzhodna Evropa, druga polovica dvajsetega stoletja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Certifikate je prejelo 30 učencev in učenk različnih osnovnih šol ter dvajset žensk, ki so se na začetku projekta udeležili šest-dnevnega usposabljanja za trenerje na področju pravic otrok in pravic žensk, v nadaljevanju projekta pa so izvedli_e delavnice za ozaveščanje o pravicah otrok za svoje vrstnike in vrstnice na šolah ter ženske v različnih organizacijah, so sporočile Dr.sci. Sabiha Husić, direktorica Društva “Medica” Zenica, Emina Hadžić, direktorica Zavoda Krog in Sehija Dedović, predsednica Centra za izobraževanje in raziskovanje “Nahla”.

Delavnice so se izvedle za 400 osnovnošolskih otrok v starosti med 10 in 12 let ter za okoli 200 žensk iz vseh desetih kantonov federacije. Za vsako skupino je bilo izvedenih pet delavnic. Glavne teme delavnic za otroke so bile Mednarodna konvencija o otrokovih pravicah in različne pravice iz konvencije, različne vrste nasilja, kako nasilje prepoznati in se zaščititi pred njim ter kdo je odgovoren za zagotavljanje spoštovanja otrokovih pravic. Udeleženke na delavnicah o pravicah žensk pa so se pogovarjale o nasilju po spolu, Konvenciji o preprečevanju diskriminacije žensk (CEDAW) ter o Istanbulski konvenciji.

»Večina žensk iz naše skupine, ki živi pretežno na ruralnih območjih, do usposabljanja ni slišala za psihično nasilje ali ekonomsko nasilje, čeprav se s tema vrstama nasilja soočajo vse ženske. Slišale so za spolno in fizično nasilje, a nikoli za psihično in ekonomsko«, je povedala ena od žensk trenerk.

Ena od mladih trenerk, učenka ene od sodelujočih šol je medtem poudarila, da so se na srečanjih, ki jih je izvedla za sovrstnike in sovrstnice, »njeni sošolci in sošolke naučili, katere pravice imajo kot otroci, hkrati pa so se začeli bolj zavedati, da imajo tudi obveze in odgovornosti«.

Otroke trenerje so pri izvedbi delavnic za sovrstnike mentorirali njihovi učitelji in učiteljice, ki so tudi bili usposobljeni o otrokovih pravicah tekom projekta. Poleg tega so tako otroke kot ženske podpirali strokovnjaki s področja človekovih pravic iz partnerskih organizacij.

»Pred delavnicami sem se spraševala, če bom to zmogla. Ali me bodo udeleženke sprejele kot trenerko? Moja samozavest se je okrepila, saj sem imela podporo Medice tekom delavnic. Po zaključku treninga in delavnic je moje življenje kvalitetnejše«, je ob podelitvi certifikatov izjavila ena od trenerk.

Foto: Zavod Krog

Glavni cilj projekta “Za našo boljšo prihodnost – Izobraževanje in ozaveščanje o pravicah žensk in otrok v BiH ” je sicer ozaveščanje in izobraževanje žensk in otrok o njihovih pravicah ter njihovo opolnomočenje za aktivno sodelovanje pri spodbujanju spoštovanja pravic v družbi.

press release si 1.06.2022

Zenica/Sarajevo/Ljubljana, 12.06.2022

Prispevek Podelitev certifikatov trenerjem na področju pravic otrok in žensk v federaciji BIH je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Indeks WeWorld, ki letos praznuje sedmo izdajo, bo tudi letos predstavil lestvico več kot 170 držav na svetu, na kateri bo ocenjena stopnja vključenosti in izključenosti žensk, otrok in mladostnikov.

Ker je letošnje leto odločilno za zdravje našega planeta in ob priložnosti konference COP26 v Glasgowu, je v tej izdaji indeksa del analize namenjen podnebnim spremembam in njihovemu vplivu na življenje žensk in otrok. Indeks 2021 je zasnovan z današnje perspektive, ki tako kot v prejšnji izdaji upošteva učinke pandemije covida-19.

Spletni dogodek bo potekal v angleščini.

Prijavite se TU.

Dogodek bodo prenašali na spletnem portalu WeWorld in na straneh Facebook in Youtube.

Prispevek WeWorld 2021: Položaj žensk in otrok v svetu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Odprto pismo je objavil Dnevnik pod naslovom Podjetja morajo prevzeti odgovornost do ljudi in planeta, države pa to zagotoviti.

V pismu, ki ga je podpisala Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa, je zapisano naslednje:

Milijone ljudi po vsem svetu, ki pridelujejo in proizvajajo hrano, ki jo jemo, in izdelke, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, je ujetih v revščino in nehumane delovne razmere. In to kljub ogromnim zaslužkom podjetij, ki so vključena v celotno dobavno verigo. Potrošniki to sicer vemo, slutimo, vendar se ne obremenjujemo pretirano s tem – daleč od oči, daleč od srca?

Marca letos so poslanci evropskega parlamenta, vključno z vsemi evroposlanci iz Slovenije, potrdili poročilo o skrbnosti in odgovornosti podjetij. K podpori smo jih pozvali tudi v Focusu in se priključili kampanji #HoldBizAccountable, ki je zbrala 145.173 podpisov podpore zavezujoči zakonodaji za odgovornost podjetij.

Sedaj ima škarje in platno v rokah evropska komisija, ki naj bi še letos objavila predlog skupne evropske zakonodaje. Še preden pa je predlog ugledal luč sveta, je že predmet lobističnih poskusov proti zakonodaji, ki bi zagotovila spoštovanje človekovih pravic in okolja ter naložila odgovornost podjetjem v EU, da to zagotovijo. V poročilu Off the hook? How business lobbies against liability for human rights and environmental abuses so raziskovalci razkrili bolj ali manj prikrite pritiske lobističnih in interesnih organizacij na evropsko komisijo s ciljem, da bi bila zakonodaja zgolj črka na papirju.

Pri tem se pogosto pojavi vprašanje, zakaj sploh potrebujemo zakonodajo, ki ureja razmere v okviru vrednostnih verig preko meja EU – torej v okviru »nevidnega življenja« stvari, ki jih kupujemo in uporabljamo?

• Ker je v zadnjem desetletju otroško delo poraslo za 14 odstotkov, kljub prostovoljnim zavezam svetovnih proizvajalcev čokolade. Danes samo v zahodni Afriki dela več kot 2 milijona otrok.
• Ker je palmovo olje krivo za kar 1,4 odstotka svetovnih emisij toplogrednih plinov, kar je približno toliko kot celoten letalski sektor. Ali povedano drugače, kar 18-krat več, kot so letne emisije Slovenije. Ker se nahaja v vsakem drugem izdelku na policah supermarketov. Vse to kljub prostovoljnim zavezam industrije.
• Ker gozdovi izginjajo s hitrostjo enega nogometnega igrišča vsakih 6 sekund. Primarno zaradi govedoreje, plantaž in rudarjenja ter požigov.
• Ker je bilo samo v letu 2020 ubitih vsaj 331 okoljskih aktivistov, ker so nasprotovali projektom, škodljivim za okolje.
• Ker v tekstilni industriji dela na svetovni ravni od 40 do 60 milijonov ljudi, od katerih je kar 80 odstotkov žensk. Izpostavljene so nevarnim delovnim razmeram (več tisoč ljudi je podleglo samo zaradi požarov in porušenja stavb) in diskriminaciji.

Vse to so dejstva, ki so skrita za nevidnim življenjem naših vsakdanjih izdelkov. Medtem ko lahko kot posamezniki spreminjamo nakupne navade, morajo multinacionalna podjetja sprejeti svoj del odgovornosti. Poleg visokih dobičkov so namreč zaslužna tudi za zlorabe in kršenje človekovih pravic ter okoljsko škodo v lastnih, četudi globalnih, vrednostnih verigah. Žrtvam moramo omogočiti dostop do pravnih sredstev, še posebej najbolj ranljivim – kot so delavke migrantke.

V Sloveniji skupaj z mrežo evropskih organizacij že več let opozarjamo na odgovornost za kršitve človekovih pravic in uničevanje okolja v okviru vrednostnih verig izdelkov, ki jih kupujemo v EU. Predvsem to velja za razmere vzdolž dobavnih verig, ki segajo preko meja EU. Sveža primera sodnih postopkov sta Total v Franciji in Shell na Nizozemskem, kjer je sodišče potrdilo odgovornost podjetja za vplive v okviru vrednostnih verig in za vplive na podnebne spremembe.

Tudi mladi se zavedajo, da je za resnično trajnostni razvoj potrebna odgovornost potrošnikov, podjetij in politik, kar dokazujeta vsaj dve raziskavi javnega mnenja med mladimi ter tudi udeležba mladih na referendumu o vodah v Sloveniji.

Zato je nujno sprejeti ustrezno zakonodajo EU z jasnimi in zavezujočimi zahtevami za spoštovanje človekovih pravic in okolja ter izvajanje potrebne skrbnosti podjetij. Že v preteklosti smo v Focusu objavili (še vedno aktualna) priporočila za urejanje tega področja. Zaradi tega menimo, da morajo vlade slediti ključnim elementom, ki jih je strnila koalicija nevladnih organizacij na ravni EU – ECCJ, in tako podprejo zakonodajo, ki dejansko omogoča spoštovanje človekovih pravic in okolja.

Če ključne elemente strnem: podjetja morajo spoštovati človekove pravice in okolje v vsem svojem delovanju, povsod, kjer delujejo, če želijo prodajati izdelke v EU. Tudi sama morajo preverjati, da se kršitve ne dogajajo v njihovih verigah. Dolžna morajo biti prekiniti škodljive prakse ali sprejeti korake, da se take prakse prenehajo, ter biti za kršitve odgovorna (ne zgolj na papirju, temveč tudi materialno). Države pa morajo postaviti okvire, v katerih se bodo obveznosti podjetij izvrševale – na kratko, postaviti morajo etična in zavezujoča pravila ter sankcije, če se to ne upošteva. Do pravnih sredstev morajo imeti nujno dostop oškodovani in civilna družba.

Trije ključni elementi so še: med najbolj ranljivimi skupinami so delavke migrantke. Zanje je treba še toliko bolj poskrbeti, da se jim ne kršijo osnovne človekove pravice. Podnebne spremembe so globalen problem in jih morajo podjetja s svojimi praksami blažiti (zmanjšati svoje izpuste). In ponovno – najšibkejši in izkoriščani morajo imeti brezplačen in enostaven dostop do pravnih sredstev, ne zgolj na papirju.

Raziskav o neprimernih delovnih razmerah in uničenem okolju je več kot dovolj, da bi nam moralo biti jasno, da prostovoljne zaveze industrije ne zaležejo. V več desetletjih od načelnih zavez so se namreč razmere še poslabšale. A to lahko spremenimo tako, da kot Evropska unija in posamezne države članice vzpostavimo odgovornost in pravna sredstva kot zavezujoča elementa zakonodaje.

Tudi potrošniki imamo navsezadnje pravico, da odvržemo status detektiva, ki hoče trajnostno živeti.

Prispevek Focus za pravičnost v dobavnih verigah je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pandemija je postavila na preizkušnjo in celo zaustavila napredek pri širjenju pravic in možnosti žensk. Ženske si niso povrnile izgubljenih delovnih mest in dohodka, lakota je vse večja, zaprtje šol pa ogroža izobraževalne dosežke deklet. Sodelovanje žensk v vladi, raziskavah in upravljanju virov še zdaleč ni enako. Ranljive skupine žensk, vključno z migranti, invalidi in tistimi, ki jih prizadenejo konflikti, so pogosto potisnjeno na obrobje.

Razlike med bogatimi in revnimi državami preprečujejo enak dostop do cepiv proti covidu-19 in do zdravljenja. Še zlasti so ogrožene ženske v revnejših državah.

Nadalje, kljub temu, da imajo zdravstvene delavke osrednjo vlogo pri odzivu na covid-19, nimajo vodilnih položajev, ki bi si jih zaslužile. Za drugačno in boljše napredovanje bo treba ženske in dekleta postaviti v središče vseh vidikov odziva in okrevanja, vključno z na spole osredinjene zakone, politike in proračune.

Poročilo prvič združuje tudi najnovejše podatke za vsak kazalnik v okviru cilja 5 za spremljanje svetovnega in regionalnega napredka pri enakosti spolov.

Ocena razkriva dolgo pot. Na globalni ravni je le eden od 18 kazalnikov (vključno s podkazalniki) ocenjen kot “blizu cilja”. Na dveh področjih je trenutna raven ocenjena kot „daleč od cilja“.

Celotni vpliv pandemije covida-19 še ni znan, vendar naj bi napredek še poslabšal. Močni pravni in politični ukrepi ter sredstva za izvajanje so ključnega pomena za zaustavitev tega trenda in vrnitev na pravo pot.

Poročilo lahko preberete v naši knjižnici.

Prispevek Pandemija je ogrozila napredek na področju enakosti spolov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Širite anketo med vašimi uporabnicami, prijateljicami, sodelavkami: https://1ka.arnes.si/a/23782

Anketa je v angleškem jeziku.

Prispevek Sodeluj v študiji Glasovi migrantk je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pandemija covida-19 je presenetila vse ljudi po vsem svetu, je postala življenjski dogodek, ki je marsikomu pustil pečat. Kot smo videli v zadnjih mesecih, pandemijo obravnavajo ljudje zelo različno. Nekateri doživljajo izolacijo in osamljenost, so zboleli, izgubili so svoje ljubljene, počutijo se žalostno, se bojijo ali so celo prestrašeni. Preostanek ljudi pa uživajo v počitku, miru in se osredotočajo nase, ta čas pa obravnavajo kot začasno nevšečnost.
Namen tečaja je spodbuditi udeležence k izboljšanju njihove čustvene inteligence s spodbujanjem njihove empatije in medkulturne inteligence. Z gledališkimi in umetniškimi tehnikami bodo okrepili svoje sposobnosti za podporo duševnemu zdravju skozi medkulturno solidarnostjo.
Za praktično izvedbo imamo nabor zgodb, ki so jih anonimno napisali in predložili državljani po vsej evro-sredozemski regiji. Z glasom drugih izboljšujemo medkulturno in čustveno inteligenco skozi empatijo in medkulturno solidarnostjo.

Urnik prvega tečaja, ki bo potekal 22. maja:
1. Ogrevanje in uvod v čustveno inteligenco v povezavi z medkulturno inteligenco
2. Dejavnosti team buildinga, ustvarjanje medkulturnega zaupanja in čustvene blaginje
3. Empatija, samozavedanje in samoupravljanje v praksi
4. Gledališke tehnike čustvenega družbenega zavedanja in družbenih odnosov
5. Refleksije in evalvacija

Delavnica je brezplačna, treba pa se je prijaviti do 20. maja do 17. ure na povod.zavod@gmail.com.

Več TU.

Prispevek Bodi moj glas je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Julija 2021 bo objavljeno poročilo, v katerem bodo analizirane obstoječe vrzeli, tveganja in priložnosti v Evropskem zelenem dogovoru glede vprašanj enakosti spolov ter predlagana priporočila za Evropsko unijo in njene države članice. V okviru projekta želijo prikazati trenutno stanje na področju enakosti spolov in okolja, pravic žensk ter širšega ekosistema družbenega vpliva.

V okviru priprave poročila je objavljena spletna anketa o povezavah med enakostjo spolov in okoljem, ki bo odprta do 28. aprila 2021.

Prispevek Anketa o povezavah med enakostjo spolov in okoljem je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

The United Nations (UN) Population Division estimated 49% of the international migrants were women in the 2000s and had even reached 51% in more developed regions (Resolution UNGA, 2005). Yet, why does gender have an important role in migration? Why do migrant women matter? Answering these questions could take hundreds of pages, which can mention many problems, refer to extensive statistical data as well as narratives. However, I want to draw attention only to the reason what makes migrant women an important issue.

Women’s participation in migration highly hinges on their social roles, decision-making capacity, their ability or access to resources as well as gender equality in their home country and destination country. Gender inequality is a powerful driver of migration since women have economic, political and social expectations which might not be fulfilled (and hence a reason for disappointment) in the destination country. Migration results for women differ, as for all international migrants, based on whether they migrated voluntarily or were forced to fled and whether their legal status is regularized in the host countries.

The needs of women are highly neglected by policymakers at all levels which causes erosion of women’s position in society. Many women immigrate due to family reunions or marrying someone from another country which can be considered as imperative migration since we cannot refer to it as forced migration. Female migrants can be also part of labor migration flows to earn for families at home. Besides women moving voluntarily, many women are forced to flee their countries due to conflicts, wars, persecution, environmental degradation. Therefore, wherever they go they always face double challenges, as being a woman and a migrant, in an anti-immigrant sentiment world where racism and xenophobia take a large scale place.

Half of the forcibly displaced people are women, which are subject to dreadful risks such as sexual exploitation, trafficking and violence that degrade the structure of the society creating a mindset of the host societies, also the fastest growing area of international criminal activity. Many migrant women lack the resources, support systems and knowledge to seek help when they face such kinds of abuse, as well as, all those systems are insufficient and unstructured in many countries. In fact, regardless of migrating forcibly or voluntary, migrant women always encounter these adversities in different forms such as mobbing, discrimination, ignorance and humiliation.

Understanding the causes and consequences of migration from a gender perspective is vital since hierarchical social structure linked to gender shapes the migration experiences of migrants. Fundamental rights of migrant women must be protected and they must have access to health, legal, and financial services in the same extent as others have. Host countries can make these services available through cooperating with embassies, consulates, IGOs, NGOs, and institutes. Immigration policies must be regulated and recruitment agencies should be monitored in order to be better informed, as well as society at every level must be educated about the advantages and contributions of migrant women, thereby fighting xenophobia and discrimination. Which is easy to write but difficult to apply.

Feyza Nur Sahinli, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana

References:
United Nations General Assembly Resolution 2005, adopted by the General Assembly on 13 April 2005 (A/RES/59/287). Accessed by: https://undocs.org/en/A/RES/59/287.

Platforma SLOGA  je partner projekta #MigratED (Digitalna orodja za okrepljene teme migracij in človekovih pravic v izobraževanju). Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorice in ne uradnih stališč financerjev.

Prispevek Female Dimension of Migration: Migrant Women je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Iščejo junakinje, borke za enakost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V okviru tega razpisa bo podprt en projekt v vrednosti od 4,500,000 EUR do 5,000,000 EUR, sofinancira se do 80 % upravičenih stroškov.

Na razpis se lahko prijavijo vladne agencije, nevladne organizacije, mednarodne raziskovalne organizacije ter univerze iz držav članic EU in držav upravičenk v okviru Uredbe (EU) št. 236/2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja, ki v času objave javnega razpisa delujejo v Afganistanu. Glede drugih pogojev glej razpisno dokumentacijo.

Rok prijave je 3. 8. 2020

Prispevek DCI: Razvoj strategij za podporo ženskim podjetnicam v kmetijskem sektorju v Afganistanu je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Projekt »Razvoj ženskega podjetništva v kmetijstvu v JV Srbiji« Slovenska karitas izvaja v partnerskem sodelovanju s Caritas Beogradske nadbiskupije. Rezultati projekta bodo vodili do vključevanja žensk in enakih možnosti odločanja v zasebnem in javnem življenju. S tem namenom bodo v okviru projekta potekale aktivnosti za profesionalizacijo njihove predelave in prodaje domače hrane: usposabljanja o trženju in tehnoloških postopkih, zagotavljanje zmogljivosti, certifikacija izdelkov, vzpostavitev blagovne znamke in pomoč pri dostopu do trga. V letošnjem letu bodo v strokovna usposabljanja vključena izobraževanja o varnostnih in zdravstvenih ukrepih v času pandemije, v celoten proces predelave in prodaje izdelkov pa tudi v prihodnje.

Projekt »Celostna oskrba sirskih begunk, žrtev nasilja na podlagi spola v Libanonu« poteka v partnerskem sodelovanju Slovenske karitas s Caritas Libanon. Cilj projekta je nuditi 80 sirskim begunkam (ženskam in mladim dekletom, žrtvam nasilja na podlagi spola) celostno oskrbo, zaščito in izboljšanje njihovega položaja v dveh zavetiščih Caritas Libanon. Zaradi pandemije COVID-19 bo dodatno poskrbljeno za zaščitna sredstva, tako za zaposlene kot za begunke, redno bodo razkuženi prostori zavetišč, zgrajene in opremljene bodo štiri sobe za izolacijo.

Projekt »Učinkovitejša raba virov za trajnostno preživetje v okrožju Karongi v Ruandi« se že tretje leto izvaja v partnerstvu s Caritas Rwanda in se letos novembra zaključuje. V času trajanja projekta so se članice in člani 600 družin (70% žensk) naučili boljših praks kmetovanja, v svoje domove so namestili sončne celice z lučjo in glinene peči, ki v nasprotju s tradicionalno prakso, ne škodujejo njihovemu zdravju in okolju. V času pandemije COVID-19 so mnogi ostali brez vsakršnega dohodka, saj je veljala prepoved gibanja, ki je onemogočila opravljanje priložnostnega dela in zmanjšala možnost obdelovanja zemlje. To je povzročilo lakoto med že sicer revnim prebivalstvom, zato bo v maju in juniju 600 družin prejelo pripomočke za osebno higieno (mila in posode za vodo) ter najnujnejšo pomoč v hrani (fižol, riž, moka). Dodatnih 1.400 EUR za pomoč ob COVID-19 v Ruandi je namenjeno iz projekta »Trajnostno.Lokalno.Globalno.«, ki ga vodi platforma SLOGA in financira MZZ.

Več.

Projekte sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Mnenja izražena v besedilu izražajo mnenja Slovenske karitas in ne izražajo mnenja Vlade RS.

Prispevek Projekti Slovenske karitas prispevajo k boljšemu položaju žensk, v času pandemije COVID-19 pa tudi proti širjenju le-te in njenimi posledicami je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.