Dijaki in dijakinje so se strinjali, da mora vsak posameznik pri sebi skleniti »zeleni dogovor« in z lastnimi dejanji aktivno prispevati k boju proti podnebnim spremembam. Pri tem so izpostavili pomen racionalnejše rabe energije, pa tudi prehranjevalnih navad, ki bi bile okolju bolj prijazne. Pomemben napredek v boju proti globalnemu segrevanju bi po njihovem prispevala tudi trajnostna mobilnost, pri čemer predlagajo delitev prevoznih sredstev (»car sharing«), okrepitev javnega prevoza in sistemov brezplačnih prevoznih sredstev, kot so kolesa in električni skiroji.

Ob poudarjanju osebnega prispevka in potrebe, da stopimo iz cone udobja, je več sogovornikov opozorilo tudi na odgovornost velikih korporacij, ki da proizvedejo večino toplogrednih izpustov in bi morale nameniti več sredstev za ukrepanje proti podnebnim spremembam. Predlagajo tudi preusmeritev vlaganj velikih naftnih korporacij v obnovljive vire energije.

Mladi sogovorniki so se strinjali, da zeleni prehod ponuja obilo priložnosti za svet, EU, in za Slovenijo. Slednja da bi lahko postala bolj energetsko samooskrbna, lokalni proizvajalci in ribiči bi lahko bili deležni več pomoči v obliki subvencij, ampak solidarnost se ne sme končati tukaj: več dijakov je spomnilo, da ima globalni sever (in s tem tudi EU) pomembno vlogo pri spodbujanju in pomoči partnerskim državam pri prehodu na obnovljive vire.

Dijaki bodo svoje predloge objavili tudi na spletni platformi Konference o prihodnosti Evrope.

Oglejte si posnetek razprave.

Prispevek Če bi mladi odločali o boju proti globalnemu segrevanju, bi … je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ta priporočila bodo predstavljena in obravnavana na naslednjem plenarnem zasedanju konference 21. in 22. januarja 2022.

Prispevek Državljani pripravili končna priporočila za bolj trajnostno in zdravo Evropo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dogodek, ki se navezuje na razprave v okviru Konference o prihodnosti Evrope in Predsedovanja Slovenije Svetu EU, bo potekal v sredo, 6. oktobra, od 14h do 15.30h.

Deležniki civilne družbe in odločevalci bodo vprašanje sedanjih in prihodnjih politik ter ukrepov digitalne preobrazbe v Evropi obravnavali z vidika digitalne demokracije, digitalnega izobraževanja, digitalnih pravic in digitalne varnosti.

Dogodek predstavlja del širše razprave o omenjenih področjih digitalne preobrazbe v okviru Konvencije civilne družbe o prihodnosti Evrope, ki poteka prek spletne platforme. Zainteresirane organizacije lahko na platformi objavijo svoje predloge in zamisli o prednostnih nalogah, na katere bi se morala Evropska unija osredotočiti okviru evropske digitalne preobrazbe.

Skupina za digitalno preobrazbo pri Konvenciji civilne družbe bo prek spletne platforme zbrane predloge organizacij civilne družbe vključila v politike EU, ki se izvajajo v okviru strategije “Evropa, pripravljena na digitalno dobo“. Cilj strategije je okrepiti digitalno suverenost EU in določiti standarde na področju podatkov, tehnologije in infrastrukture, z jasnim poudarkom na izobraževanju, etiki, temeljnih pravicah in evropskih vrednotah.

Program dogodka

14.00 Uvodni pozdrav

• Assya Kavrakova, izvršna direktorica, ECAS
• Albin Keuc, direktor, SLOGA platforma

14.10 Uvodni poudarki govorcev

Uvod v razpravo Konvencije civilne družbe o prihodnosti Evrope na temo digitalne preobrazbe (moderator Klemen Balanč, Mreža MaMa).

• Peter Jenko, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo, Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije;
• Milosh Ristovski, sopredsedujoči Konvenciji civilne družbe o prihodnosti Evrope;
• Simon Delakorda, direktor, Inštitut za elektronsko participacijo, Mreža NVO-VID.

14.25 Predstavitev prvih rezultatov Skupine za digitalno preobrazbo

• Elisa Lironi, koordinatorica področja Evropska demokracija, ECAS

14.35 Vprašanja za govorce

• Moderatorka Assya Kavrakova, izvršna direktorica ECAS

14.55 Razprava z občinstvom

15.15 Sklepne misli in zaključki

• Helmut Scholz, poslanec Evropskega parlamenta, Levica (DE), Izvršni odbor Konvencije civilne družbe o prihodnosti Evrope;
• Maša Malovrh, Zavod Beletrina, Mreža NVO-VID.

15.30 Zaključek dogodka

Dogodek bo potekal  angleškem jeziku.

Spletni dogodek bo potekal v angleškem jeziku. Organizatorji dogodka prosijo za potrditev udeležbe prek spletnega obrazca na povezavi TEJ POVEZAVI do torka, 5. oktobra.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Prihodnost digitalne preobrazbe v Evropi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

 v torek, 28. septembra, ob 9. uri v Hiši EU pripravili posvet z naslovom Evropa včeraj, danes, jutri.

V pogovoru z nekdanjimi evropskimi poslanci, vodilnimi slovenskimi strokovnjaki za EU integracije in predstavniki slovenskih dijakov in študentov bomo poskušali orisati doslej prehojeno pot EU in obenem opozoriti na izzive prihodnosti.

• Se bo Unija še poglabljala in na katerih področjih?
• Kako poenotiti različne vizije evropskega povezovanja?
• Kako se je EU odrezala v kriznih obdobjih in kako so se širile njene pristojnosti?
• Kakšno vlogo skozi čas je imel Evropski parlament in kako pomembne za stanje demokracije v Uniji so njegove nadzorne pristojnosti?

Pogovor bo povezovala novinarka, publicistka in urednica Nataša Briški, v živo pa ga boste lahko spremljali na našem profilu na Facebooku  ali na YouTubeu.

Z nami bodo nekdanji evropski poslanci Lojze Peterle, Mojca Drčar Murko, Ivo Vajgl, Zofija Mazej Kukovič in Angelika Mlinar, ter prof. dr. Matej Avbelj z Nove univerze, prof. dr. Janja Hojnik z Univerze v Mariboru, Maja Kalin iz Dijaške organizacije Slovenije, študenta Pravne fakultete v Ljubljani Nika Podakar in Urban Lečnik Spaić ter Miha Zupančič iz Mladinskega sveta Slovenije.

Prispevek Posvet: Evropa včeraj, danes, jutri. je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Hkrati poteka širok političen proces na vseevropski ravni, Konferenca o prihodnosti Evrope, s katero so tri evropske institucije, Evropski parlament, Svet in Evropska komisija, odprle “nov prostor za razpravo z državljani in državljankami o izzivih in prednostnih nalogah Evrope.” Voditeljica in voditelja teh treh Evropskih institucij so poudarili, “a bi se Evropa lahko odzivala na geopolitične izzive v globalnem okolju po pandemiji covida-19,  mora nastopati odločneje in postati vodilni svetovni akter pri širjenju svojih vrednot in standardov v svetu, ki ga vse bolj pretresajo nemiri.”

Komentira: Albin Keuc, direktor Platforma SLOGA

Evropska unija je največja donatorica uradne razvojne pomoči na globalni ravni. Vendar razvojno sodelovanje ne poteka v vakumu solidarnosti – je del geopolitičnih premikov na regionalni in globalni ravni. Tekma za regionalno ali globalno hegemonijo se odvija pred našimi očmi. Zmožnosti vplivanja na ravnanje posameznih držav se spreminjajo iz dneva v dan. Premeščajo se težišča vplivnih območij velikih držav. Temu smo priča prav zdaj v Afganistanu. Prav zato je razprava potrebna, pod pogojem, da bo rezultirala v veliki strategiji učinkovite krepitve vrednot Evropske unije – človeško dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, vladavina prava, človekove pravice.

V to razpravo se aktivno vključujemo tudi predstavniki civilne družbe, nevladnih organizacij, ki združujemo tisoče članov, saj je vprašanje prihodnosti tudi naše vprašanje. Ob vsakdanjem delu izvajanja programov sodelovanja s partnerji v državah globalnega juga, izvajanju delavnic globalnega učenja in organiziranja humanitarnega odziva, razmišlajmo tudi o prihodnosti. Najbolje poznamo stanje in procese na lokalni ravni. Delujemo vključujoče, odprto in pregledno. Imamo znanja in izkušnje, vednost in empatijo. Če želimo, da se sliši naš glas, ga moramo uporabiti in posoditi tistim, katerih glasovi so šibki. Napolniti moramo prazne prostore večjezične digitalne platforme Konference o prihodnosti Evrope. Če jih ne bomo mi, jih bo pač nekdo drug.

Če govorimo o geopolitičnih izzivih, ne moremo mimo aktualnega dogajanja v Afganistanu. V zadnjih dnevih, ko smo priče nezamisljivim podobam s kabulskega letališča, je do nas prišel naslednji afganistanski izrek: “Vi imate ure, mi imamo čas!” Najmanj, kar se lahko iz tega izreka naučimo, je sporočilo o vztrajnosti para “Mi vs. Vi” ter razmerjih moči med nami. Stvar lokalne politične kulture je, kako bomo Mi urejali svoja razmerja moči – na način podrejanja manjšini, zmožni prevlade, ali na način upoštevanja večinske volje ljudi, ki se redno preverja z uporabo posebej za to razvitih institutov odločanja – volitev, referendumov, vključujočega odločanja, samo-upravljanja. Nihče Drug nam ne bo zapovedoval, kako in kaj. A kaj se zgodi, če globoko verjamemo v univerzalnost človekovih pravic, ki mora veljati povsod po svetu, saj gre za vprašanje spoštovanja človekovega dostojanstva? Kaj si mislimo o človeku, ki se ne postavi zase ali za drugega? Kaj o tistem, ki se ne odzove na iztegnjeno dlan s prošnjo za pomoč? Kaj o onem, ki odreče vodo žejnemu?

V slovenski preteklosti je Ivan Cankar zapisal, da si bo sodbo narod pisal sam, in da tega v njegovem imenu ne bosta počela “ne frak in ne talar”. 111 let kasneje je sporočilo Hlapcev še zmeraj živo. “Kajti ena beseda je, ki je živa in vsem razumljiva: oblast. Živa je od vekomaj, vseh besed prav in zadnja. Pokori se, ne upiraj se, je poglavitna zapoved; vse drugo je privesek in olepšava.” (Listalnik, str. 48) Kakšna je in kakšna bo oblast je verjetno najtežje vprašanje vsake politične skupnosti, ki poganja zgodovino. Imeti oblast pod nadzorom je načelo in zahteva, ki velja zmeraj in povsod, saj oblast korumpira. Zagotoviti transparentnost – prosojnost – vseh oblastnih dejanj je pogoj. Dostopnost podatkov o tem, kaj oblast dela, je instrument. Potrebujemo le ljudi, ki se ne bojijo teh instrumentov uporabiti.

Bili bi naivni, če bi mislili, da to ne povzroča napetosti med nami. Ljudje smo tudi interesna bitja, hlinimo zaskrbljenost in za hrbtom preštevamo koristi, argumentiramo za X in si mislimo nekaj povsem drugega. Imamo čast (beseda, ki je ne slišimo prav velikokrat) in dostojanstvo, svoj obraz pred drugimi. Zato tudi rečemo, ne poslušaj, kaj usta govorijo, glej, kaj roke delajo.

Živimo v zanimivih časih. Soočenje z izzivi je neizogibno. Ljudje znamo sodelovati, pomagati, podpreti, utešiti,… – to počnemo vsak dan. Če ne bomo mi, bo nekdo drug. Konferenca o prihodnosti Evrope nam ponuja prostor, da povemo, kaj želimo.

Albin Keuc

***

Še več kolumna Albina Keuca:

Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu

Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?

Komentar: Misliti planetarno, delovati globalno

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Komentar: Ohranjanje in širjenje vrednot ali o prihodnosti Evrope je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V enourni razpravi so se dotaknili številnih tem, ki neposredno zadevajo državljanke in državljane, od ukrepov proti podnebnim spremembam, digitalizacije družbe in varovanja pravne države, do razvoja znanosti, prehranske varnosti in politike humanitarne pomoči, poroča pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Podpredsednica EP je poudarila, da so to tematike (in problematike), ki jih nobena država ne more sama učinkovito nasloviti, zato je sodelovanje med članicami EU ključnega pomena za dobrobit njihovih državljanov. Še zlasti bo to pomembno v času slovenskega predsedovanja, ki ga bosta zaznamovala okrevanje po pandemiji covida-19 in proces snovanja prenove EU. Poudarila je, da je pomembno, da v teh časih ohranjamo upanje in željo po premiku Unije v boljšo prihodnost.

Podpredsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola (desno) je v Ljubljani pozorno prisluhnila mnenjem predstavnikom civilne družbe. Foto: SLOGA

Maša Cvetežar, Mladi za podnebno pravičnost, je izrazila skrb, da EU ni dovolj velikopotezna glede načrtov za preprečevanje podnebnega zloma. Zavedati se moramo, da neskončna ekonomska rast ni mogoča. Po njenem mnenju oblasti izkoriščajo naravo in ljudi, hkrati pa olajšujejo delovanje multinacionalnih korporacij, kar je aktualizirala tudi s trenutno potekajočo kampanjo pred referendumom o zakonu o vodah. Želi si predvsem, da bi EU sprejela odgovornost za svoj ogljični odtis in postavila potrebe ljudi in narave na prvo mesto.

Prof. dr. Roman Jerala iz Kemijskega inštituta, ki je bil pred kratkim razglašen za komunikatorja znanosti 2020, je v pogovoru ugotovil, da je pandemija pozitivno vplivala na razumevanje vloge znanosti v družbi, Evropejci da zdaj bolje razumejo, kako ključna sta financiranje in podpora znanosti. Želi si, da bi premiku vrednot sledile tudi obširnejše kampanje vlaganja v znanost, saj je Evropa na tem področju precej slabša od svoji največjih tekmic, ZDA in Kitajske. Poudaril je, da stanje še zlasti problematično v novih državah članicah, saj so znanstveniki tam spregledani in imajo manj možnosti financiranja.

Prof. dr.  Matej Avbelj, eden od vodilnih strokovnjakov za pravo EU v Sloveniji, je poudaril, da je za svetlo prihodnost Unije nujno spoštovanje pravil pravne države in skupnih evropskih vrednost. Politizacije in neskladij glede koncepta pravne države bi se po njegovih besedah morali lotiti z ustanovitvijo neodvisne, politično neobarvane vseevropske institucije, ki bi ocenjevala, kakšno je stanje pravne države v članicah.

Dr. Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varstvo demokracije, je svojo vizijo Evropske unije opisala s štirimi vrednotami: močna socialna država, trajnostni razvoj, pravna država in tehnološki razvoj, osredotočen na človeka. Doseganje teh ciljev nam trenutno onemogoča s sovraštvom in strahom zasičen javni prostor, kjer socialni dialog po njenem ne obstaja, prav tako pa ni prostora za strokovnjake, umetnike in intelektualce. Poudarila je, da je njena vizija odprte, solidarne, vključujoče EU nedosegljiva, dokler se ponovno ne vzpostavijo konstruktivni odnosi med različnimi deležniki družbe.

Albin Keuc, predsednik platforme SLOGA, verjame, da je aktivno državljanstvo edina pot v dobro prihodnost EU. Želi si, da bi bili državljani slišani in da bi bile politične odločitve v prid ljudem, ne korporacijam. Poudaril je, da so zaradi pandemije revni postali še bolj revni in mora biti (tudi) zato zaščita najšibkejših v prihodnje ključna prioriteta EU.

V viziji Anje Mager, Zveza slovenske podeželske mladine, Evropejci jemo lokalno, trajnostno pridelano hrano, socialna varnost kmetov je zagotovljena, izseljevanje mladih v mesta pa upočasnjeno.

Metsola je sogovornikom zagotovila, da bo po svoji moči zastopala njihove predloge in interese kot članica parlamentarne delegacije v konferenci o prihodnosti Evrope, ki odpira prostor za široko javno razpravo o tem, v katero smer naj se razvija Evropska unija.

Oglej si video Vizije naše Evrope.

Prispevek Civilna družba o svojih vizijah prihodnosti Evrope je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na spletni strani so objavljene prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU:

1. okrevanje in večja odpornost EU,
2. razmislek o prihodnosti Evrope,
3. krepitev pravne države in evropskih vrednot ter
4. varnost in stabilnost v evropski soseščini.

Slovenija velik poudarek daje Konferenci o prihodnosti Evrope o tem, kakšna naj bo Evropska unija v prihodnje. Poleg procesa na evropski ravni bo vlada v Sloveniji vodila razprave o vidikih življenja v Evropi, danes in v prihodnosti.
Na področju vladavine prava bo z vključujočo razpravo državam članicam omogočila vzajemno učenje z izmenjavo izkušenj. Ob tem vlada izpostavlja tudi nujnost soočenja z negativnimi demografskimi trendi v EU.

Prispevek Prednostne naloge in spletna stran slovenskega predsedovanja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Platforma je na voljo v 24 jezikih ter omogoča državljankam in državljanom iz celotne Unije, da si prek spletnih dogodkov izmenjujejo zamisli in stališča.

Skupno predsedstvo konference je pozdravilo vzpostavitev platforme.

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je dejal: »Platforma je ključno orodje, ki državljankam in državljanom omogoča, da sodelujejo in izrazijo svoje mnenje o prihodnosti Evrope. Zagotoviti moramo, da bodo njihova mnenja upoštevana in da bodo kljub pandemiji COVID-19 imeli vlogo pri odločanju. Predstavniška in participativna evropska demokracija mora še naprej delovati ne glede na vse, saj je to pomembno za našo skupno prihodnost.«

Predsednik portugalske vlade António Costa je v imenu predsedstva Sveta povedal: »Prišel je čas, da državljanke in državljani dejavno izražajo svoje največje pomisleke in zamisli. Do te razprave ne bi moglo priti ob primernejšem času. Moramo se pripraviti, da bomo lahko po krizi zaradi pandemije še močnejši in da bomo lahko kos prihodnosti. Upamo, da bomo še naprej skupaj gradili Evropo prihodnosti, ki bo pravičnejša, bolj zelena in bolj digitalna ter ki bo ustrezala pričakovanjem državljank in državljanov.«

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala: »Evropske državljanke in državljane pozivamo, naj izrazijo svoje pomisleke glede tem, kot so zdravje, podnebne spremembe, dobra in trajnostna delovna mesta v vse bolj digitalnem gospodarstvu ter stanje naših demokratičnih družb, in povejo, v kakšni Evropi želijo živeti. S to državljansko platformo ima vsak možnost, da prispeva k oblikovanju prihodnosti Evrope in sodeluje z drugimi ljudmi iz celotne Evrope. To je odlična priložnost, da jih virtualno povežemo. Vabim vse, da se pridružijo razpravi. Skupaj lahko zgradimo prihodnost, ki si jo želimo za Unijo.«

V Sloveniji je kontakt za Konferenco o prihodnosti Evrope na lokalni ravni nova generacija točk EUROPE DIRECT 2021-2025, ki se nahajajo v Kopru (KID Pina), Novem mestu (RC Novo mesto), Hrastniku (KRC Hrastnik), Celju (Celjski mladinski center), Mariboru (Zavod PIP) in Murski Soboti (MIKK Murska Sobota).

Konferenca o prihodnosti Evrope je prva tovrstna odprta in vključujoča oblika posvetovalne demokracije. Njen namen je ljudem iz vseh družbenih okolij po vsej Evropi omogočiti večji vpliv na to, kaj pričakujejo od Evropske unije, kar bi moralo prispevati k prihodnji usmeritvi in oblikovanju politik EU. Skupno predsedstvo se je zavezalo, da bo spremljalo izid konference.

Celotno sporočilo:

Konferenca o prihodnosti Evrope (europa.eu)

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Prihodnost Evrope je v tvojih rokah: vzpostavitev večjezične digitalne platforme je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.