Kazalniki tako zajemajo napredek pri doseganju okoljske blaginje, vključno z ekonomskimi in socialnimi vidiki. Kot taki bi lahko utrli pot merjenju zdravja gospodarstev in družb na podlagi blaginje ter ne le na podlagi najbolj uveljavljenega gospodarskega kazalnika – BDP.

Glavni kazalniki so oblikovani v skladu s strukturo osmega okoljskega akcijskega programa, ki temelji na evropskem zelenem dogovoru, in vključujejo dva ali tri za politiko najbolj pomembne in statistično zanesljive kazalnike za vsak tematski prednostni cilj do leta 2030; ti zajemajo blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, krožno gospodarstvo, ničelno onesnaževanje in biotsko raznovrstnost.

Poleg tega seznam vključuje pet kazalnikov za merjenje napredka pri obravnavanju glavnih pritiskov na okolje in podnebje. V skladu s cilji evropskega zelenega dogovora to zajema prehod na trajnostne sisteme za energijo, industrijo, mobilnost in hrano, ki se mora zgoditi v prihodnjih letih.

Niz glavnih kazalnikov vključuje tudi kazalnike za spremljanje napredka pri doseganju glavnih omogočitvenih pogojev, ki zajemajo trajnostno financiranje, načelo „onesnaževalec plača“ in postopno odpravo okolju škodljivih subvencij.

Zadnje poglavje okvira za spremljanje vključuje sistemske kazalnike, katerih cilj je zajeti napredek pri doseganju treh razsežnosti okoljske blaginje, da bi obravnavali tudi ekonomske in socialne vidike, ki presegajo varstvo narave.

Več informacij

• Sporočilo o okviru za spremljanje iz osmega okoljskega akcijskega programa
• Spletno mesto okvira za spremljanje iz osmega okoljskega akcijskega programa
• Osmi okoljski akcijski program
• Posvetovalni dokument o okviru za spremljanje z glavnimi kazalniki za osmi OAP
• Posvetovalni dokument o predlaganem pristopu in strukturi za okvir za spremljanje iz osmega OAP

Pripravila: PV

Prispevek EU namerava meriti napredek pri doseganju okoljskih in podnebnih ciljev zelenega dogovora je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Razprava, posvečena podnebnim spremembam in energiji, je potekala 20. januarja in je temeljila na zaključkih konference COP26 v Glasgowu, ki je pustila nezadovoljne tako okoljevarstvenike kot afriške partnerice, ki si želijo rešiti ključni izziv nezadostnega dostopa do energije na svoji celini.

Izhodišča

Dostop do elektrike

Dostop do elektrike ostaja omejen v veliko predelih Afrike. Leta 2019 so imeli vsi prebivalci Evrope dostop do elektrike, medtem ko je imela dostop do elektrike v Afriki nekaj več kot polovica prebivalstva. Skoraj 600 milijonov Afričank in Afričanov živi brez dostopa do električnega omrežja.

Poraba energije

V Afriki živi 17 % svetovnega prebivalstva, ki porabi 3,4 % svetovne porabe energije. V EU živi 5,4 % svetovnega prebivalstva, ki porabi 10,4 % svetovne porabe energije. EU je leta 2019 porabila trikrat več energije kot Afrika. Skupna poraba Francije in Nemčije je bila leta 2019 večja od porabe Afriške celine.

Izpusti ogljika

Zaradi svoje velike porabe je EU, v primerjavi z Afriko, veliko večja onesnaževalka. Izpusti ogljika v Afriki vztrajno naraščajo in so leta 2019 dosegli najvišjo raven doslej. Izpusti ogljika v EU so se od leta 1979 zmanjšali, vendar so bili leta 2019 še vedno več kot dvakrat višji od afriških. Zgodovinsko gledano nosi EU veliko večjo odgovornost za podnebne spremembe,  medtem ko Afriške države zelo občutijo posledice podnebnih sprememb.

Viri

Fosilna goriva prevladujejo tako v Afriki kot Evropi. Ta imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju energije na obeh celinah, pri čemer so nafta, plin in premog tri vodilna komercialna goriva za proizvodnjo električne energije v obeh regijah. Nafta ostaja glavni vir v obeh regijah, sledita zemeljski plin in premog. Iz omenjenih fosilnih goriv Afrika pridobi 91,5 % svoje energije, EU pa 73 %. Absolutno gledano, EU porabi dvakrat več energije, pridobljene iz fosilnih goriv, od Afrike.

Plin je v Afriki najčistejše fosilno gorivo, zato ga nekateri afriški voditelji izpostavljajo kot najboljše prehodno gorivo. Leta 2019 je EU porabila več kot 2,5-krat več energije, pridobljene iz zemeljskega plina, v primerjavi z Afriko. V Evropi trenutno obratuje 585 plinovodov, 27 jih je v gradnji. V Afriki obratuje trenutno 86 plinovodov, štirje so še v gradnji. V letu 2019 so afriške države izvozile za 19,7 milijarde dolarjev zemeljskega plina, več kot polovico v štiri držav EU – Francijo, Italijo, Portugalsko in Španijo. Vse štiri države so se na COP26 zavezale, da bodo prenehale financirati projekte, vezane na zemeljski plin v tujini.

COP26: Evropski zeleni dogovor in posledice za Afriko

4. novembra 2021 se je v Glasgowu 39 držav in razvojnih agencij zavezalo, da bodo prenehale financirati projekte fosilnih goriv v tujini. Med njimi so bile glavne evropske donatorice in nekatere afriške države ter institucije. Dogovor gre dlje od prejšnjih dogovorov in vključuje zemeljski plin. Sporazum je podpisalo 12 članic EU, Evropska investicijska banka in francoske ter nizozemske razvojne agencije. Zaveza temelji na Evropskem zelenem dogovoru, v okviru katerega se je Evropska investicijska banka leta 2019 zavezala, da bo v dveh letih postopoma ukinila naložbe v fosilna goriva, vključno z naložbami v onesnaževalna podjetja, ki se ukvarjajo z nizkoogljičnimi projekti.

Ključni poudarki

Sodelovanje

Eden izmed ključnih poudarkov razprave je potreba po sodelovanju. Macky Sall (predsednik Senegala in predsednik Afriške unije), Charles Michel (predsednik Evropskega sveta) in Frans Timmermans (podpredsednik Evropske komisije) so poudarili, da je EU-AU vrh priložnost za obnovo partnerstva med celinama, pri čemer je ključnega pomena, da Evropska unija posluša potrebe Afriške celine. Za uspešen prehod v ogljično nevtralni celini (tako Evrope kot Afrike) je ključnega pomena sodelovanje in skupna strategija.

Zeleni prehod

Afrika se sooča s tem, da skoraj polovica prebivalstva nima dostopa do elektrike. V prvem koraku je potrebno zagotoviti dostop do elektrike vsem prebivalcem Afrike, kar logično vodi v večjo potrebo po električni energiji do leta 2050. Poleg tega imajo države različne kapacitete za izkoristek vetrne in sončne energije, zato ne moremo govoriti o enotnem načrtu za vse afriške države, saj ta ne bo ustrezal vsem. Afriške države morajo oblikovati svoje načrte za prehod v zeleno energijo. Govorci so izpostavili problem pričakovanja, da bo prehod v Afriki možen brez zemeljskega plina, medtem ko ga Evropa redno uporablja. Pri čemer je problematično tudi, da Evropa uporablja plin, ki ga pridobivajo v Afriki. Rešitev vidijo v oblikovanju cen ogljika kot glavnemu načinu uspešnega zelenega prehoda, saj ta v največji meri vodi v spremembo obnašanja.

Ena rešitev za vse?

Enotni pristop, predstavljen  na COP26, ne upošteva posebnega položaja afriške celine,  kjer 600 milijonov ljudi še vedno nima dostopa do elektrike. Dodatno ne upošteva dejstva, da imajo države zelo različne dostope do virov. Pretirano osredotočanje na vetrno in sončno energijo bi lahko obsodilo mnoge na nezanesljivo in drago energijo. Vetrna in sončna energija nista zanesljivi, njun potencial pa se med državami razlikuje. Če se ukinejo vsa sredstva za čezmorske projekte zemeljskega plina, bi to lahko imelo nasproten učinek in mnoge afriške države prisililo k cenejšim, a bolj onesnaževalnim, gorivom. Zaradi zmanjšanja sredstev za projekte zemeljskega plina bo kuhanje na plin postalo drago in nedostopno za večino Afričanov. To bo spodbudilo kuhanje na drva in oglje, kar bo posledično vodilo v več izpustov in imelo hude posledice za zdravje ter prispevalo k krčenju gozdov v porečju Konga. Mehanizem CBAM, kot del zelenega dogovora, bi lahko uvedel davek na uvoz v Evropsko unijo in kaznoval afriške izvoznike v državah  z omejenimi tehnologijami obnovljivih virov.

Ukinitev financiranja  vseh projektov fosilnih goriv v tujini je povzročilo veliko obtožb o hipokriziji, saj številne države EU še naprej vlagajo v industrijo, ki uporablja fosilna goriva, in ji zagotavljajo subvencije na domačem trgu. Leta 2020 je Italija zagotovila 9,02 milijarde evrov subvencij za fosilna goriva, Nemčija 8,42 milijarde in Francija 7,9 milijarde. Devet od dvanajstih držav EU, ki je podpisalo zavezo, je imelo decembra 2020 v razvoju nove plinovode. Poleg tega se podnebno financiranje Evropske investicijske banke od leta 2018 ni povečalo in ostaja pri približno 5,7 milijarde evrov.

Načrt za zeleni prehod, po besedah govorcev, ne more in ne sme biti univerzalen. Pripraviti ga morajo Afriške države, upoštevajoč značilnosti posameznih držav. Predvsem pa so izpostavili, da bi moral biti Afriki omogočen postopen zeleni prehod s pomočjo zemeljskega plina.

Pripravila: MS

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Partnerstvo Afrike in Evrope: podnebne spremembe in energija je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Če želimo zagotoviti, da “ne pustimo nikogar zadaj”, bo moral pravičen prehod temeljiti na politikah in ukrepih, ki so pravični za ženske.

V projektu EmpowerMed so pripravili kratko analizo, ki ponuja vpogled v medsebojno povezanost med spolom in energetsko revščino v štirih različnih dimenzijah: fiziološki, zdravstveni, ekonomski in socialni/kulturni.

Opozarjajo na nekaj možnih metodologij za vključevanje načela enakosti spolov, ki bi jih lahko uporabili za oblikovanje pristopov k spopadanju z energetsko revščino na način, ki je pravičen do spola.

Celoten prispevek si lahko preberete TU.

Prispevek Focus o energetski revščini in enakosti spolov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Cilj publikacije je prispevati k prizadevanjem za doseganje globalnih ciljev trajnostnega razvoja z vključevanjem ukrepov, povezanih z vodo in sanitarijami, v večsektorske strategije in programe, zasnovane za partnerske države in regije. Dokument najprej predstavlja politični kontekst za vodo in sanitarne storitve ter kako je ukrepanje na teh področjih ključnega pomena za doseganje globalno dogovorjenih ciljev trajnostnega razvoja in prednostnih nalog politike EU. Nato preuči, kako lahko voda in sanitarne storitve podpirajo prednostne naloge zunanjega delovanja EU: Evropski zeleni dogovor; digitalnost, znanost in tehnologijo; trajnostno rast in delovna mesta; migracijska partnerstva; upravljanje, mir in varnost; in človekov razvoj. V vsakem od teh področij dokument navaja priložnosti, izzive in primere operativnih strategij.

Prispevek Novo v knjižnici: Water and Beyond je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Načrt določa celostno vizijo za leto 2050, tj. svet, v katerem je onesnaževanje zmanjšano na raven, ki ni več škodljiva za zdravje ljudi in naravne ekosisteme, predstavljeni pa so tudi ukrepi za uresničitev tega cilja.

Načrt povezuje vse ustrezne politike EU za boj proti onesnaževanju in njegovo preprečevanje, poseben poudarek pa daje uporabi digitalnih rešitev za boj proti onesnaževanju. Predvideni so pregledi ustrezne zakonodaje EU, da se ugotovi, kje so še vrzeli in kje je potrebno boljše izvajanje za izpolnjevanje pravnih obveznosti.

Akcijski načrt določa ključne cilje za leto 2030 v zvezi z zmanjšanjem onesnaževanja pri viru v primerjavi s trenutnim stanjem. Ti cilji bodo EU usmerjali na poti do zagotovitve zdravega planeta za zdrave ljudi do leta 2050 in vključujejo:

• izboljšanje kakovosti zraka, da bi zmanjšali število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka za 55 %,
• izboljšanje kakovosti vode z zmanjšanjem količine odpadkov, plastičnih odpadkov v morju (za 50 %) in mikroplastike, ki se sprošča v okolje (za 30 %),
• izboljšanje kakovosti tal z zmanjšanjem izgub hranil in uporabe kemičnih pesticidov za 50 %,
• 25-odstotno zmanjšanje deleža ekosistemov EU, v katerih onesnaženost zraka ogroža biotsko raznovrstnost,
• 30-odstotno zmanjšanje deleža ljudi, ki so stalno izpostavljeni prometnemu hrupu,
• znatno zmanjšanje nastajanja odpadkov in zmanjšanje ostankov komunalnih odpadkov za 50 %.

Onesnaževanje je največji okoljski vzrok številnih duševnih in telesnih bolezni ter prezgodnjih smrti, zlasti med otroki, osebami z določenimi zdravstvenimi težavami in starejšimi. Ljudje, ki živijo na bolj prikrajšanih območjih, so pogosto bližje onesnaženim ali zelo prometnim območjem. Okolje brez strupov je ključno tudi za zaščito naše biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Onesnaževanje je namreč eden od glavnih razlogov za izgubo biotske raznovrstnosti.

V nedavnem poročilu Evropske agencije za okolje o zdravju in okolju je navedeno, da je v EU vsako leto več kot 400 000 prezgodnjih smrti (tudi zaradi rakavih obolenj) mogoče pripisati onesnaženosti zunanjega zraka, 48 000 primerov ishemične bolezni srca in 6,5 milijona primerov kroničnih motenj spanja pa hrupu, kar ne vključuje drugih bolezni, ki jih je mogoče pripisati obema vzrokoma.

Več informacij

• Sporočilo „Akcijski načrt EU: za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal“
• Vprašanja in odgovori o akcijskem načrtu EU za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal
• Spletna stran o akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje
• Zeleni teden EU 2021 na temo ničelnega onesnaževanja

Pripravila: PV

Foto: Canva

Prispevek Sprejet načrt za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal v EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Julija 2021 bo objavljeno poročilo, v katerem bodo analizirane obstoječe vrzeli, tveganja in priložnosti v Evropskem zelenem dogovoru glede vprašanj enakosti spolov ter predlagana priporočila za Evropsko unijo in njene države članice. V okviru projekta želijo prikazati trenutno stanje na področju enakosti spolov in okolja, pravic žensk ter širšega ekosistema družbenega vpliva.

V okviru priprave poročila je objavljena spletna anketa o povezavah med enakostjo spolov in okoljem, ki bo odprta do 28. aprila 2021.

Prispevek Anketa o povezavah med enakostjo spolov in okoljem je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Analiza politike in inštrumentov evropskega zelena dogovora ter izzivi, povezanimi z njim, se začne z naštevanjem kritičnih točk načrta:

• zelena rast temelji na domnevi, da sta mogoča hkratna rast gospodarstva in zmanjšanje porabe in izpustov,
• gospodarska preobrazba temelji na izkoriščanju novih strateških surovin, potrebnih za zeleno gospodarstvo in digitalizacijo, brez ozira na način njihovega pridobivanja ali vpliv tega pridobivanja na skupnosti na globalnem Jugu,
• digitalizacija bo terjala več strojev in manj delavcev, nova delovna mesta, ki jih bo ustvarila, pa bodo namenjena prvenstveno moški delovni sili
• zeleno gospodarsko okrevanje bo prek instrumentov, kot je Nova generacija EU, financirano z milijardami evrov javnih sredstev, širilo zelen konsenz med velikimi korporacijami, ker jim bo ponudilo popolno, od države financirano možnost preobrazbe njihovih poslovnih modelov.

V nasprotju s tem so mnoge kooperative in gibanja že razvili svoje koncepte zelenih dogovorov, ki so alternativa obstoječim gospodarskim modelov in se niso ustrašili strukturne, sistemske, radikalne kritike kapitalizma, patriarhata in kolonializma.

Pomembno je, da v tem času gradimo še več takšnih povezav, da ustvarjamo mreže, ki temeljijo na različnosti, poudarja pisec že v uvodu. Premislita je treba globoko zakoreninjena, kompleksna vprašanja o tem, kako iz naše prakse in razmišljanja izgnati komodifikacijo, patriarhat in kolonializem; pri tem lahko uporabimo koncept zelenega dogovora za taktični element, ali pa ne. Hkrati pa moramo razpravljati o zadevah, ki trenutno najbolj zadevajo ljudi, zlasti zaposlitev in zdravje.

Po mnenju avtorja smo priča zgodovinskemu trenutku, v katerem inštitucije sprejemajo vrsto odločitev, ki bodo oblikovala prihodnost nas in naslednjih generacij. Zato v tem ključnem desetletju ne smemo ostati samo pasivni opazovalci nastajanja nove prihodnosti.

Knjigo najdete tu.

Prispevek Zeleni dogovori v času pandemije je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na dogodku so razpravljali o:

• poteh do vzpostavljanja sinergij med Evropskim zelenim dogovorom in prvo Strategijo EU o enakosti spolov;
• priložnostih za ustvarjanje vključujočega vodikovega gospodarstva v Evropi;
• vlogi presoj vplivov na enakost spolov pri strateških projektih, namenjenih prispevanju k prehodu Evrope na podnebno nevtralnost.

Zeleno okrevanje Evrope in prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo sta dopolnjujoča s potrebo po krepitvi vključevanja in enakosti na področju energije ter podnebja. Evropski zeleni dogovor postavlja Evropo na pot postati prva podnebno nevtralna celina do leta 2050, medtem ko je prva Strategija EU o enakosti spolov zasnovana z namenom uresničevanja enakosti spolov v EU. Ustvarjanje sinergij med tema dvema strategijama bo ključnega pomena za izboljšanje enakosti spolov v energetskem, podnebnem in trajnostnem prostoru v Evropi ter izkoriščanja kadrov in kadrovskih politik, temelječih na enakih možnostih, v podporo zelenemu ter trajnostnemu okrevanju po učinkih pandemije Covid-19.

Pripravila AA

Prispevek Spletna razprava Spodbujanje sinergij med Evropskim zelenim dogovorom in Evropsko strategijo za enakost spolov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Rok za prijavo je do 31. marca 2021

Vir: CNVOS

Prispevek Razpis LIFE za sofinanciranje nevladnih organizacij: Evropski zeleni dogovor (ngo4gd) je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Namen webinarja je raziskati potencial evropskega Zelenega dogovora za članice Concorda o tem:

• kako nasloviti podnebne probleme in probleme biotske raznovrstnosti v luči neenakosti in zaščite človekovih pravic najbolj ranljivih in marginaliziranih skupnosti,
• kako pri načrtovanju NDICI (Neighbourhood, Development and International Cooperation Instrument) in uresničitvi na državni, regionalni in globalni ravni pristopiti k evropskemu Zelenemu dogovoru integrirano tako, da pokriva tako socialno kot podnebno pravičnost.

Program:

• Uvod k evropskemu zelenemu dogovoru, njegovemu vplivu na mednarodna partnerstva EU in integriran pristop k programu Zelenega dogovora in implementaciji NDICI, Ester Asin, direktorica, WWF European Policy Office 
• Pravični in zeleni prehod, prepletenost z delom Concorda, Isabelle Brachet, ActionAid International
• Ženske kot dejavniki sprememb v zaščiti podnebja in okolja, Abena Awuku Larbi, mlada aktivistka iz Gane
• Izvajanje pariškega sporazuma: integriran pristop k podnebnemu in razvojemu financiranju,  Wendel Trio, direktor, Climate Action Network (CAN) Europe, član Green10

Moderatorka bo Tanya Cox, direktorica CONCORD Europe

Več najdete TU.

Registrirate se TU.

Prispevek Potencial Zelenega dogovora za razvoj in socialno pravičnost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Podnebni pakt kot del evropskega zelenega dogovora vsem zainteresiranim ponuja prostor, da si izmenjujejo informacije, razpravljajo o podnebni krizi in ukrepajo v zvezi z njo ter tako prispevajo svoj delež k hitro rastočemu evropskemu podnebnemu gibanju.

Komisija je evropski zeleni dogovor, načrt za preoblikovanje EU v pravično, zdravo, trajnostno in uspešno družbo ter za spremembo našega odnosa do narave, predstavila pred enim letom. Sama sicer pripravlja politike in zakonodajo, ki so potrebne za sistemske spremembe, a rešitve iz zelenega dogovora lahko uspejo le ob dejavnem sodelovanju in prispevkih vseh državljanov.

Celotno sporočilo

Prispevek Evropski podnebni pakt: krepitev vloge državljanov pri oblikovanju bolj zelene Evrope je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

EU se je zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Zeleni dogovor je oblikovan kot predlog nove strategije EU, katere cilj je preobrazba EU v podnebno nevtralno, pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom. V povezavi s prihodnjim evropskim proračunom bodo vse te vsebine imeli močen učinek tudi na zunanjo politiko EU, in tako tudi na oblike in vsebin razvojnega sodelovanja. Tudi slovenska strategija razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči »varstvo okolja« in »skladnost politik za razvoj« določa kot presečne in prednostne vsebine. Na usposabljanju bomo odstrli tančico, ki zastira vsebine, ki jih Evropski zeleni dogovor prinaša in na katere bo imel učinek, s ciljem, da jih boste lahko uporabili v svojem strateškem načrtovanju in snovanju dejavnosti.

Usposabljanje bo vodila Barbara Kvac iz Focusa, društva za sonaravne razvoj. Usposabljanje bo moderiral Albin Keuc, platforma SLOGA. Potekalo bo 27. oktobra med 9.30 in 11.30.

Na delavnico se prijavite s pomočjo spletnega obrazca – do 16. ure 26. oktobra 2020.

Evropski zeleni dogovor poudarja celostni pristop, v skladu s katerim naj bi vsi ukrepi in politike EU prispevale k njegovim ciljem. Sporočilo Komisije najavlja pobude iz številnih medsebojno tesno povezanih področij politike, kot so podnebje, okolje, energija, promet, industrija, kmetijstvo in trajnostno financiranje. Med temi pobudami so: predlog za podnebni zakon, ki uzakonja cilj podnebne nevtralnosti, strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030, novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo, industrijska strategija, strategija za pametno integracijo sektorjev, strategija za pametno in trajnostno mobilnost, strategija „od vil do vilic“ in drugo.

Več o programu in prijave.

Dogodek poteka v okviru aktivnosti projekta CE4SD, Skladna Evropa za trajnostni razvoj, ki ga izvaja konzorcij evropskih nevladnih organizacij in sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina dogodka v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske unije ali Ministrstva za zunanje zadeve.

Prispevek Zoom usposabljanje: Razvojno sodelovanje in Evropski zeleni dogovor – perspektiva je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.