Piše: Robin Dewa, predsednik društva Bodi svetloba.

Več o DBS:

❦ ❦ ❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Evropska civilna družba za večje mednarodno razvojno sodelovanju EU in njenih članic je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Evropski parlament je 7. maja 2025 sprejel poročilo o prenovi večletnega finančnega okvira EU, ki bo določil proračunske usmeritve od leta 2028 do 2035. Gre za ključno fazo v pripravi novega dolgoročnega proračuna EU, ki ima pomembne posledice za razvojno sodelovanje, humanitarno pomoč ter vlogo civilne družbe.

V poročilu, pripravljenem na pobudo Parlamenta (t. i. poročilo INI), poslanci pozivajo k okrepitvi razvojne pomoči, ohranitvi samostojnega programa za humanitarno pomoč in večjem vključevanju organizacij civilne družbe, kot to določa člen 11 Pogodbe o EU. Poudarjajo, da morajo biti zunanji ukrepi EU skladni z vrednotami, kot so človekove pravice, enakost in trajnostni razvoj.

Organizacija CONCORD, krovna mreža evropskih NVO za razvojno sodelovanje, je pomembno prispevala k oblikovanju stališča Evropskega parlamenta. Kot članica platforme SLOGA je aktivno sodelovala s poslanci in opozarjala na pomen proračuna, osredotočenega na ljudi in planet.

Kljub pozitivnim poudarkom poročilo odpira tudi skrb vzbujajoča vprašanja. Med njimi so predlogi pogojevanja dostopa do sredstev, pomanjkanje osredotočenosti na najbolj ranljive države in nezadostna izpostavljenost enakosti spolov v zunanjem delovanju EU.

Poročilo sicer ni pravno zavezujoče, vendar bo predstavljalo pomembno politično izhodišče pri pripravi uradnega predloga Evropske komisije, ki naj bi bil predstavljen julija 2025.

Več & vir:

❦ ❦❦

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Oblikovanje dolgoročnega proračuna EU: Ključne ugotovitve iz poročila INI Evropskega parlamenta o večletnem finančnem okviru je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na vprašanje, kaj je globalno učenje, je Rilli Lappalainen izpostavil, da je izobraževanje “zelo močno orožje – ta izraz lahko uporabite kljub času, v katerem živimo. Z njim posameznik dobi orodje, kako preživeti v tem svetu. Pomaga posamezniku, da razvije svoj jaz, hkrati pa razume, da nikoli ni sam, da je vedno del širše skupnosti. Eden ključnih elementov globalnega učenja je, da razumeš odgovornost, ki jo imaš kot član skupnosti, tudi do okolja oziroma narave. Kakor deluješ na individualni ravni, se odraža v tvojem okolju. To razumevanje posamezniku lahko olajša življenje. Če delamo dobro, torej skrbimo za okolje, ljudi okoli sebe, potem vsi pridobivamo, zmagujemo. Globalno učenje pomaga ljudem, da razumejo kontekst, različne fenomene v svetu, in da je vse med sabo povezano.”

Poudaril je, da to, kar otroci dobijo v šoli, ni dovolj. Zato potrebujemo globalno učenje. Veščine in znanje, ki jih pridobimo v šolskem sistemu, so zelo pomembni. “A dandanes še bolj potrebujemo vseživljenjsko učenje. Danes, ko svet postaja vse bolj kompleksen, spremembe v družbi pa so ogromne in hitre, se mora večina ljudi naučiti novih veščin in morda celo zamenjati poklic. Šola ti na drugi strani daje temelje – osnovne veščine, kot so pisanje, branje, računanje … Globalno učenje pa vključuje še vse, kar počneš v prostem času, kakšen potrošnik si, kako aktiven si na političnem področju ali pri drugih družbenih vprašanjih … Daje možnosti, da si aktiven državljan 24 ur dnevno”, in zaključuje, da upa, da sedem dni na teden.

Ker živimo v svetu, kjer bi bil učitelj edini vir informacij, je izzvana tudi tradicionalna miselnost, da je učitelj avtoriteta in vir znanja ter informacij. Prilagajanje je včasih težko tudi za učitelje, je še izpostavil.

Novinarko Špelo Kuralt je še zanimalo, “zakaj bi vlada sploh želela izobraziti ljudi, jih omogočiti globalno učenje, če to pomeni, da si s tem nakoplje aktivne državljane?” Rilli Lappalainen je na to odgovoril, da gre za ključno vprašanje. “Iz tega sledi vprašanje, kakšna je narava vlade, sistema, ki ga imamo. Rad bi, da bi demokracija resnično delovala v praksi. Trenutno imamo žal veliko takih primerov, ko je moč v rokah resnično majhnega števila ljudi, ki so kot diktatorji. Z njihovega vidika globalno učenje predstavlja nevarnost. Žal bo nekaj diktatorjev zagotovo ostalo, a dolgoročno moramo razmišljati globalno. Imamo veliko dokazov in rezultatov, da je, če ljudem dovoliš sodelovati, to dobro za celotno družbo. Če bi bil rad na vrhu in imel moč kot spoštovan vodja, je edini način, da poslušaš državljane. Lahko verjameš, da si bog, ki ima vse veščine in znanje tega sveta, ampak, oprostite, tega nima nihče. Uporabiti je treba znanje, veščine, specialnosti ljudi za dobro vseh in ne le za eno osebo. Je pa to trenutno zelo velika težava in še nimamo rešitve.”

O globalnem učenju kot izobraževanju za mir, digitalizaciji, dialogu na družbenih omrežjih, odnosu do beguncev, do zgodovine in neenakosti, učenju na Finskem ter optimizmu si lahko preberete na spletni strani časopisa DELO.

Pripravil: AK

Prispevek Rilli Lappalainen o izobraževanju kot ključnem in močnem orožju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Z objavo večletnih indikativnih programov (2021-2027) se končuje programska faza Global Europe-NDICI (2020-2021). Načrtovanje programov mora biti vključujoč proces, ki vključuje obsežna in pregledna posvetovanja z različnimi deležniki v državah – vključno s civilno družbo. Čeprav lahko delegacije EU same izberejo, kako najustrezneje voditi ta posvetovanja, nevladne organizacije zahtevamo spoštovanje nekaterih standardov kakovosti, da se omogoči smiselno sodelovanje organizacij civilne družbe.

S tem namenom je CONCORD-ova skupina FFSD NDICI za načrtovanje programov začela izvajati raziskavo, da bi ocenila izkušnje civilne družbe s kakovostjo in vključenostjo posvetovanj Evropske unije v obdobju 2020-2021 v okviru načrtovanja sredstev delegacij EU v obdobju 2021-2027 (postopek načrtovanja programov Global Europe-NDICI). V raziskavi bodo zbrana ključna priporočila za prihodnja posvetovanja in bo podlaga za zagovorniške dejavnosti do Evropske unije na različnih ravneh (sedež in delegacije EU). Anketa je na voljo v angleškem, francoskem in španskem jeziku. Prosimo vas, da anketo izpolnite in jo posredujete svojim partnerjem.

Prispevek Concordova anketa o programiranju sredstev za partnerske države je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pri načrtovanju šestega vrha voditeljev držav in vlad Evropske unije (EU) in Afriške unije (AU) je njegov gostitelj, francoski predsednik Emmanuel Macron, izrazil pričakovanja, da bo cilj vrha “popolnoma prenoviti” odnose med EU in Afriko. AU je izjavila, da ima vrh pomembno vlogo pri premiku “od odnosa donator/prejemnik k dolgoročnemu sodelovanju” na področju skupnih interesov.

Evropska in afriška civilna družba imata v tem procesu osrednjo vlogo. Evropske in afriške organizacije civilne družbe so se v dolgoletnem in stalnem dialogu z institucijami EU in partnerji iz afriške civilne družbe v okviru partnerstva med EU in AU dosledno zavzemale za partnerstvo, v središču katerega so ljudje, in za doseganje preobrazbenih rezultatov za vse. Izključitev civilne družbe pomeni izključitev glasov milijonov ljudi, na katere bodo sprejete odločitve neposredno vplivale.

Civilna družba je pozvala, naj se kot konkreten rezultat vrha EU-AU pripravi celovit in ambiciozen načrt za pospeševanje človekovega razvoja ter okoljske in socialne pravičnosti. Načrt bi moral temeljiti na treh stebrih: odpravljanju strukturnih neenakosti, vključno z neenakostmi med spoloma, krepitvi povezav in skladnosti med političnimi sektorji ter izpolnjevanju obveznosti uradne razvojne pomoči.

V tej razpravi bomo o vrhu EU-AU razmišljali z vidika partnerstev, vključenosti in preglednosti. Razpravljali bomo tudi o tem, kako bi po mnenju civilne družbe izgledal popolnoma prenovljen odnos med EU in Afriko.

Razpravljalci bodo:

– CONCORD Europe: Riccardo Roba, višji svetovalec za politiko in zagovorništvo

– Caritas Africa: dr. Lucy Esipila, oblikovalka politik in zagovorništvo

–  Fingo: Silla Ristimäki, svetovalka za razvojno politiko

Prenos bo potekal v živo na s

Prispevek Razprava: Ljudje na prvem mestu – oblikovanje novega partnerstva med AU in EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Študija posebno pozornost namenja cilju obravnavanja kompromisov ali negativnih stranskih učinkov domačih politik v EU ali njenih državah članicah na države globalnega juga. Cilj poročila je spodbuditi države članice EU in Evropsko komisijo, da se zavežejo k PC(S)D, ga izvajajo in o njem poročajo, tako da okrepijo ali vzpostavijo mehanizme zanj ter zagotovijo, da se poudarek na državah globalnega juga ne izgubi, zlasti v času okrevanja COVID.

Poročilo o stanju skladnosti politik za trajnostni razvoj

Prispevek Preizkus integritete EU pri uresničevanju Agende 2030 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

S tem tudi na spletnem portalu Predsedniškega projekta prihaja v ospredje nova trojka združenj NVO iz Francije, Češke in Švedske: Coordination SUD, Češki forum za razvojno sodelovanje FORS in CONCORD Švedska.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Prenovljena spletna stran Projekta predsedovanja EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Registracija na dogodek TU

Srečanja na vrhu med AU in EU so organizirana vsaka tri leta. Zadnje srečanje je bilo v Abidjanu novembra 2017 – na konferenci civilni družbi oz. nevladnim organizacijam ni bilo omogočeno, da bi predstavila svoja pričakovanja in zahteve do procesa sodelovanja med AU in EU.

Šesto srečanje na vrhu bo potekalo v Bruslju med 17. in 18. februarjem. Več informacij o samem srečanju bo na voljo na strani Evropskega sveta.

Evropska unija oz. DG INTPA in EEAS bosta v istem tednu, med 14-18. februarjem 2022, organizirala Afriški teden. Organiziranih bo več dogodkov – (1) vrh mladih (Youth Summit), (2) Forum civilnodružbeih organizacij (CSO Forum), (3) Poslovni forum EU – Afrika (EU-Africa Business Forum, EABF) ter (4) tematski in kulturni dogodki. Možni so tudi še dogodki kot sta Forum lokalnih in regionalnih oblasti (Local and Regional Government Forum) ter parlamentarni vrh (EP-Pan African Parliamentary Summit).

Coordination SUD kot del projekta predsedovanja 10-11. februarja 2022 organizira civilnodružbeno konferenco afriških in evropskih nevladnih organizacij, ki bo v Parizu, na temo pravičnega, odprtega in trajnostnega partnerstva Afrike in Evropske unije. Več informacij in povezava na registracijo.

Pripravil: Albin Keuc

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek CONCORD o procesu priprav na vrh med Afriško unijo in Evropsko unijo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poslovanje za trajnostno prihodnost

Na dobiček osredotočen gospodarski sistem je v veliki meri odvisen od netrajnostnih praks, prekomerne proizvodnje, izkoriščanja delavcev in uničevanja narave. Podjetja pogosto ustvarjajo globlje neenakosti namesto skupne blaginje in blaginje za vse. Vendar se zaradi vse večjega zavedanja o trajni škodi, ki jo povzroča “ustvarjalno uničevanje” kapitalizma, razvijajo podjetja, ki v središče svojega poslovnega modela postavljajo interese ljudi in planeta.

Zato je odločitev Evropske komisije, da pripravi akcijski načrt za socialno gospodarstvo, ki bo spodbujal in podpiral tovrstna podjetja, dobrodošla. Podpira vizijo Komisije o “gospodarstvu, ki deluje za ljudi”. Trajnostna in vključujoča podjetja so dejansko zgled v vseh sektorjih. Prispevajo h ključnim ciljem, ki jih želi doseči EU, kot so zmanjšanje neenakosti in revščine, spoštovanje okolja, krepitev vloge marginaliziranih skupin in spodbujanje lokalnih gospodarstev.

Številna trajnostna in vključujoča podjetja so nastala na lokalni ravni in rešujejo lokalna vprašanja, kot sta energetska revščina ali brezposelnost. Nedavni podatki kažejo, da je v socialnih podjetjih zaposlenih približno 9,46 % svetovnega aktivnega prebivalstva – več kot 100 milijonov ljudi. To je 20 % več, kot je zaposlenih v multinacionalnih podjetjih. Zato je bil skrajni čas, da EU pripravi akcijski načrt, ki bo v celoti namenjen tem podjetjem.

Akcijski načrt zajema številne ključne elemente, ki so ovirali rast socialnih podjetij, kot so pomanjkanje politike in zakonodajnega okvira, ki bi obravnaval to posebno vrsto podjetij, vključno z davčno politiko in politiko javnih naročil, ter težave teh podjetij pri dostopu do kapitala. Načrt dejansko obravnava številna vprašanja, ki jih je CONCORD opredelil v svojem poročilu na to temo leta 2020. Žal pa ni tako jasno, kaj natančno želi EK s tem doseči. V načrtu so omenjeni prehodi po covid-19 in priznana je vloga socialnega gospodarstva pri okrevanju, vendar končni cilji, ki naj bi usmerjali akcijski načrt, niso bili določeni. Zato lahko samo domnevamo, da sistemske spremembe niso na vidiku. Če je tako, je to resnično zamujena priložnost, ki je značilna za kratkoročno razmišljanje EU.

Podpora socialnemu gospodarstvu v Evropi in zunaj nje

Evropa in preostali svet bosta na koncu plačala ceno za zamujeno priložnost za korenit premislek o delovanju svetovnega gospodarstva. Covid-19 bi moral biti opozorilo voditeljem. Tako imenovano nepredvidljivo je bilo predvideno. Toda kljub vsemu so naši odzivi pomanjkljivi. Zaradi pandemije so najbogatejši ljudje na svetu postali še bogatejši, medtem ko je več kot 140 milijonov ljudi zapadlo v skrajno revščino. To, da se načrt sklicuje na instrument EU za oživitev in odpornost, je za Evropo spodbudno, vendar se poraja vprašanje, kako namerava EU podpreti svoje partnerske države. O njih je namreč povedanega zelo malo.

Evropska komisija prepušča delegacijam EU, da črpajo navdih iz številnih zamisli, ki jih načrt predvideva za Evropo.

Če res želimo vzpostaviti “partnerstvo enakih”, moramo imeti načrt, kako vključiti razvoj socialnega gospodarstva v zunanje delovanje EU. Trenutno je podpora zasebnemu sektorju v okviru zunanje politike EU še vedno osredotočena predvsem na širitev multinacionalnih evropskih podjetij v Afriko, ki uporabljajo tradicionalne, izkoriščevalske poslovne modele. Če želi EU resno vlagati v podjetništvo mladih v Afriki, mora podpirati nastanek lokalnih podjetij, ki so vključujoča in trajnostna.

EU bi morala uporabiti vsa razpoložljiva orodja. Eno od teh orodij je njena trgovinska politika. Trgovinski in naložbeni sporazumi morajo biti ugodni za takšna podjetja kot del medcelinskega sodelovanja za reševanje številnih ključnih svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe ali migracije. Vendar pa akcijski načrt socialne ekonomije ni povezan s trgovinsko politiko.

Uresničevanje besed v letu 2022

Šesti vrh Afriške unije in Evropske unije, ki bo potekal februarja 2022, in prenovljeno partnerstvo med EU in Afriko bi lahko bila odlična priložnost za napoved konkretnih ukrepov za zagotovitev trajnostnega preživetja za vse z razvojem socialnega gospodarstva na obeh celinah. EU si mora prizadevati za oblikovanje svetovnega gospodarstva, ki bo osredotočeno na ljudi in bo dobiček uporabljalo kot sredstvo za vlaganje v trajnostne in pravične družbe za vse.

Prispevek Za podporo socialnemu gospodarstvu izven EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo spremlja obstoječe mehanizme PC(S)D na Švedskem, v Belgiji, Nemčiji, Španiji, Sloveniji, na Nizozemskem, v Italiji, na Češkem, v Avstriji in Evropski komisiji. Poudarek je zlasti na mehanizmih, ki so bili ali bi lahko bili vzpostavljeni v skladu s kazalnikom 17.14.1 cilja trajnostnega razvoja.

Študija posebno pozornost namenja cilju obravnavanja kompromisov ali negativnih stranskih učinkov domačih politik v EU ali njenih državah članicah na države globalnega juga.

Cilj poročila je spodbuditi države članice EU in Evropsko komisijo, da se zavežejo k PC(S)D, ga izvajajo in o njem poročajo, tako da okrepijo ali vzpostavijo mehanizme zanj ter zagotovijo, da se poudarek na državah globalnega juga ne izgubi, zlasti v času okrevanja COVID.

Namen uvodnega dogodka je izmenjava spoznanj in poudarjanje obetavnih praks na področju PC(S)D v državah članicah in Evropski komisiji.

Program predstavitve TU.

Dogodku se lahko pridružite na tej povezavi.

Prispevek Preizkus integritete EU pri uresničevanju Agende 2030: Stanje skladnosti politik za trajnostni razvoj je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Obravnavali bodo naslednja vprašanja:

1. Kako je mogoče razviti bolje odporne in na človekovih pravicah temelječe zdravstvene sisteme? Katere strategije so potrebne v partnerstvu med Afriko in EU?

2. Kakšna je vloga civilne družbe pri sodelovanju na področju zdravja med Afriško unijo (AU) in Evropsko unijo (EU)? Kako lahko okrepimo akterje civilne družbe v Afriki in Evropi, da bi imeli dejavnejšo vlogo pri oblikovanju zdravstvene politike?

Izzivi, s katerimi se soočajo zdravstveni sistemi na afriški celini, niso novi. Toda pandemija covida-19 je poudarila pomembnost celovitega sodelovanja pri prizadevanjih za enakost v zdravju. V zadnjih letih sta Nemčija in EU večkrat poudarjali prednostno vlogo partnerskega sodelovanja z Afriko. Toda nova strategija EU-Afrika obravnava zdravstevene teme le obrobno.

V zvezi s tem je cilj konference spodbujati mednarodno sodelovanje in solidarnost pri prizadevanjih za skladne in na ljudi osredotočene zdravstvene politike. Organizacije civilne družbe z obeh celin lahko prispevajo k strategijam enakosti na področju zdravja z zahtevami in priporočil in hkrati zagotavljajo preglednost pri vzpostavljanju odpornosti.

Registracija do 2. decembra https://doo.net/event/92672/order

PROGRAM IN PANELISTI 

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.

Prispevek Oblikovanje Afriško-evropskega partnerstva za zdravje – Civilno-družbena perspektiva je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

EU je pred prvim resničnim preizkusom, ko gre za doseganje “enakih in pravičnih” partnerstev. Medtem ko EU govori o doseganju enakosti cepiv na svetovni ravni, njena dejanja pošiljajo drugačno sporočilo.

Predsednica Ursula von der Leyen se je v govoru o stanju v Uniji zavezala, da bo državam z nizkimi dohodki podarila 200 milijonov odmerkov cepiva. To je dodatek k že obstoječi obljubi o donaciji 250 milijonov odmerkov, od katerih je bil dobavljen le delček. V najmanj razvitih državah je bilo cepljenih le 1 % ljudi.

Kaj to pove o pripovedi EU o partnerstvih? Kaj to pomeni za človekove pravice in socialno pravičnost? In kako lahko EU dejansko uresniči svoje zaveze? Ta nova epizoda oddaje Pogovori o razvoju se s ključnimi strokovnjaki poglobi v točno ta vprašanja.

V globaliziranem svetu pristop “najprej jaz” ni le moralno napačen, ampak je tudi zgrešen in nevaren. Zagotovitev enakega dostopa do cepiva vsem in povsod brez diskriminacije je edini način, da zagotovimo globalno okrevanje in se zaščitimo pred prihodnjimi izbruhi.

Razpravljajo:

Prisluhni jim:

Prispevek Ali EU uresničuje načela enakosti cepiv? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.