Razpis ima štiri sklope:

sklop 1: sodelovanje civilnodružbenih organizacij v procesih odločanja

sklop 2: krepitev zmogljivosti ter zagovorniške vloge civilnodružbenih organizacij na različnih tematskih področjih

sklop 3: podpora lokalnim civilnodružbenim organizacij pri spodbujanja razvoja na lokalni ravni

sklop 4: podpora zagovornikom človekovih pravic in civilnodružbenih organizacij pri njihovem delovanju na področju spodbujanja človekovih pravic in demokratične politične kulture

V okviru sklopov 1, 2 in 3 se lahko na razpis prijavijo civilnodružbene organizacije iz Črne gore in držav članic EU, v okviru sklopa 4 geografskih omejitev ni.

Rok za prijavo: 31. maj 2022

Vir: CNVOS

Prispevek DCI, EIDHR: Razpis za sofinanciranje projektov na področju spodbujanja dobrega vodenja, ekonomskega in socialnega razvoja ter človekovih pravic v Črni gori je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Malo je bilo slišati o skupni politiki EU, kar sta zagovarjala visoka predstavnika Evropske unije ter predstavnik Vatikana, in mnogo več o tem, da je treba migracijsko politiko prepustiti državam članicam.

Slišali smo oceno, da ni problem samo Afganistan, marveč države Sahela v Afriki. “To je naša neposredna soseščina s 400 milijoni ljudi, od katerih je tretjina pripravljena zapustiti svoje države”.

Govorec je nadaljeval, da Evropa poleg mehke moči potrebuje tudi trdo moč, sicer v nasprotnem primeru samo porabljamo denar in diskutiramo med seboj. Sporočilo je tukaj povsem jasno. Migracij se moramo lotiti s sredstvi mehkih instrumentov, ki morajo biti podloženi z vojaško močjo EU. Zato ni čudno, da se ta stališča odražajo tudi v novem evropskem proračunu do leta 2027.

Nauk zgodbe je, da je potrebno politične izjave jemati zelo resno. Izjave se pretvorijo v politike in te v ukrepe, ki imajo pri izvedbi neposredne učinke na ljudi in tudi posledice. Pri tem moramo izpostaviti instrument Globalna Evropa.

Globalna Evropa je naziv novega instrumenta razvojnega sodelovanja Evropske unije, katerega proračun za obdobje 2021-2027 znaša 79,5 milijarde EUR. Za uradno razvojno pomoč (URP) bo namenjenih 93 % sredstev. Od vseh sredstev bo vsaj 10 % ali skoraj 7,95 milijard EUR namenjenih  podpori upravljanja migracij in prisilnega razseljevanja. Vendar določbe uredbe EU, ki ureja načela, cilje in upravljanje instrumenta, omogočajo, četudi sam izraz ni uporabljen, pogojevanje kot sestavni del odnosa med EU in partnerskimi državami. Rečeno drugače – nesodelovanje partnerskih držav bo pri migracijskih vprašanjih, ki so za EU prednostna, lahko zanje drago, saj bo EU lahko uporabila pristopa “več za več” in “manj za manj” – glej 8.10 člen uredbe.

Uredba o instrumentu Globalna Evropa temelji na strategiji, ki »…bo povezala vsa primerna orodja in potrebne vzvode z uporabo pristopa prilagodljivih spodbud, pri čemer bodo v tem okviru po potrebi možne spremembe pri dodeljevanju sredstev, povezanih z migracijami« in »bo upošteval uspešno sodelovanje in izvajanje sporazumov ter dogovorov EU s področja migracij«. (8.10 člen)

Določitev najvišjih standardov za izvajanje finančnega instrumenta Globalna Evropa

V času njegovega nastajanja smo evropske razvojne nevladne organizacije nasprotovale takšnim in drugačnim pogojevanjem uradne razvojne pomoči iz načelnih in vsebinskih razlogov. Zato smo v sklopu delovne skupine evropskega združenja CONCORD za politike financiranja in denarnega podpiranja trajnostnega razvoja (FFSD, Financing and funding for sustainable development) pripravili analitično poročilo, ki ga je napisal Chris Horwood, o uradni razvojni pomoči EU, migracijah in instrumentu Globalna Evropa z naslovom “Določitev najvišjih standardov za izvajanje finančnega instrumenta Globalna Evropa.”

Analiza je pokazala, da je tovrstno implicitno dopuščanje pogojevanja dodeljevanja URP lahko v razkoraku s temeljnimi načeli o učinkovitosti razvojnega sodelovanja, s čimer lahko EU spodkoplje suverenost držav in vključujočih partnerstev ter dopusti preusmerjanje URP z razvojnih rezultatov. Poleg tega bi uporaba instrumenta Globalna Evropa kot vzvoda za še večje pogojevanje okrnila verodostojnost EU v mednarodnih partnerstvih.

Poročilo prinaša še več pomembnih ugotovitev, vključno z naborom ukrepov, kako izboljšati usmeritve rabe instrumenta Globalna Evropa glede migracij. Evropa lahko z vlaganjem v osnovne zdravstvene in izobraževalne storitve, enakost spolov, zaščito beguncev, preskrbo s hrano, odpornostjo in vzpostavljanjem miru, doseže veliko več.

Poročilo tudi prinaša vrsto priporočil, kako izvajati instrument Globalna Evropa, ki jih razdeli v štiri zahteve:

1. načela razvojne učinkovitosti naj bodo temelj izvajanja  instrumenta Globalna Evropa,
2. skladnosti politik za trajnostni razvoj naj bo osrednje vodilo sodelovanja EU s  partnerskimi državami,
3. okrepitev transparentnosti  in nadzora nad programi ter projekti Globalne Evrope in
4. spoštovanje večstranskih in partnerskih zavez pri vseh dejavnostih instrumenta Globalne Evrope.

Več o tem si lahko preberete v 3. delu poročila.

 Izvirnik v angleščini je dostopen tukaj.

Pripravil: Albin Keuc

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Ali je dopustno pogojevati “razvojno pomoč”? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Odločitev OECD DAC, ki je začela s pripravo priporočil leta 2019, temelji na dejstvu, da civilna družba prispeva kritičen delež k izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja, postavljenih z Agendo 2030 za trajnostni razvoj. Zato je spodbujanje in/ali omogočanje delovanja civilne družbe v dejavnostih, namenjenih zmanjševanju neenakosti v svetu v obliki razvojnega sodelovanja ter humanitarne pomoči, prav tako kritična. Zato so članice OECD DAC na določen način jasno zavezane k temu, s stališča zagotavljanja skladnosti politik za razvoj, da ustvarijo okvir, s katerim bodo vzpostavile podporo, vodila in spodbude za krepitev svojih dejavnosti za krepitev vloge in nalog, ki jih kot donatorice imajo, pri spodbujanju in/ali omogočanju delovanja civilne družbe v partnerskih državah. S sprejemo Priporočil je bilo poslano pomembno politično sporočilo s strani članic OECD DAC vsem akterjem razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči – od vladnih, medvladnih do nevladnih.

Priporočila so osredotočena na tri stebre spodbujanja in omogočanja civilne družbe. Prvi steber podpira spoštovanje, varovanje in promocijo prostorov civilne družbe. Drugi steber spodbuja podpiranje in vključevanje civilne družbe. Tretji steber se osredotoča na učinkovitost delovanja civilnodružbenih organizacij ter njihovo transperentnost in odgovornost.

Več o pomenu in pričakovanih učinkih bomo v sklopu dejavnosti Platforme SLOGA še spregovorili, predvsem v luči krepitve zmogljivosti članic platforme in obeh vsebinskih področij v prihodnosti.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Spodbujanje civilne družbe v razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Jasno je, da je že samo dejstvo, da donatorji podpirajo tako imenovani „človeški razvoj“ v drugih državah, zelo občutljivo vprašanje. Tako terminologija kot dejstvo, da bogatejše države (ali dejansko izjemno bogati posamezniki, pogosto s svetovnega Severa) državam pomagajo, da se “razvijejo”, sta lahko žaljiva, tudi če so nameni dobri. Kot je poudaril Moses Isooba, izvršni direktor nacionalnega foruma nevladnih organizacij v Ugandi, darovalci ne potrebujejo le zdravega odmerka ponižnosti, ampak se morajo tudi zavedati (in ukrepati s v skladu s tem), da država najbolje ve, kaj potrebuje, in svoja prizadevanja za mednarodno sodelovanje združiti s prizadevanjem za dekolonizacijo odnosov.

Tanya Cox. Vir: twitter

Vprašanje dekolonizacije postaja “seksi” tema in če ne bomo previdni, bo na koncu le fraza namesto zelo resne težave. Vsi deležniki na svetovnem Severu se morajo biti pripravljene pogledati v ogledalo in se zavedati, kaj vse je treba storiti za to, da bi se znebili tako svoje zgodovinske prtljage kot svojih trenutnih neokolonialnih pristopov. Vsak del svetovnega gospodarskega sistema, ki ga vsiljujemo drugim, je treba ponovno preučiti. Vsak del mednarodnega sistema upravljanja, v katerem bogate države uvajajo pravila, bi bilo treba revidirati. Treba je uravnotežiti vse vidike mednarodne trgovine. In vsak del sistema pomoči bi bilo treba preusmeriti tako, da bi zagotovili moč in dostop deležnikom na svetovnem Jugu.

EU, drugi donatorji in civilna družba so vložili velike napore v uresničitev univerzalnega zdravstvenega varstva, zagotovitev dvanajstih let brezplačnega in obveznega izobraževanja za vsakega otroka, zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano in dobre prehrane za vse, poudarja Tanya Cox, a vendar smo še vedno daleč od doseganja teh ciljev.

Kaj smo torej – vsi skupaj – naredili narobe? Eden izmed razlogov mora biti dejstvo, da iz držav svetovnega Juga priteče več denarja, kot se vanje pretaka prek mednarodnega sodelovanja. Jason Hickel je izračunal, da za vsak dolar pomoči državam svetovnega Juga te države izgubijo 24 dolarjev zaradi nezakonitega bega kapitala, odplačevanja dolgov in obresti na dolgove, neplačanih pravic intelektualne lastnine itd. Torej bi se lahko vprašali, kdo koga razvija?

Če želi EU resnično ponuditi sistemsko podporo človekovemu razvoju, kot trdijo v sklepih Sveta, morajo biti države sposobne same zbrati dovolj denarja za plačilo kakovostnih javnih bistvenih storitev. Mobilizacija domačih virov ne bi smela biti na repu seznama, kot je v sklepih Sveta. Ne le, da mora EU hitro ukrepati, da bi zaustavila nezakonite finančne tokove – po ocenah UNCTAD 89 milijard dolarjev letno samo iz Afrike -, ampak mora zagotoviti, da evropska podjetja javno poročajo po državah in plačujejo davke v državi, v kateri poslujejo. Kar me pripelje do nedavne napovedi G7 o najnižji svetovni stopnji davka od dohodkov pravnih oseb v višini 15%. Da, dirko moramo ustaviti na dnu, toda ali to zmorejo najboljše bogate države ? V čem bi bila to zmaga? To je komaj višja od stopnje, ki jo uporablja ena glavnih davčnih oaz, Irska!

Predvsem bi morala biti pomoč kratkoročna rešitev, za čas, ko se vzpostavljajo mehanizmi in sistemske rešitve, ki bodo državam omogočile, da bodo v celoti odgovorne za svoje zadeve. Določitev načrta, ki bo omogočil postopno opuščanje pomoči, bi bil pomemben prispevek vlad bogatih držav.  V nasprotnem primeru bo pomoč postala (ali že je?) del problema, ne pa del rešitve. Nekakšno tiho nadomestilo svetovnega Severa za izkoriščanja virov na svetovnem Jugu.

Ključno je tudi, kako nudimo podporo drugim državam. Mogoče ni popolnega mehanizma (proračunska podpora je vedno bolj diskreditirana, komercializaciji najpomembnejših javnih storitev se je treba izogniti za vsako ceno in z delom prek nevladnih organizacij tvegamo razdrobljenost). Jasno pa je, da morajo biti nosilci interesnih skupin v partnerskih državah EU – bodisi vlada, lokalna civilna družba ali, kjer je to primerno, lokalni zasebni sektor.

Mednarodne nevladne organizacije so zavezane strogim pravilom financiranja in predpisom donatorjev, ki dajejo prednost mednarodnim organizacijam in onemogočajo vključitev manj strukturiranih in organiziranih skupin, opozarja Tanya Cox. Vendar si moramo prizadevati, da nas ta sistem ni bi institucionaliziral. Pomembna vloga evropskih nevladnih organizacij je v tem, da se pri EU zavzemajo za to, da bo del financiranja temeljil na zaupanju, kar bo omogočilo večje sodelovanje z lokalnimi nevladnimi organizacijami kot dolgoročnimi strateškimi partnerji. Na ta način lahko, kot je pravilno rekel Moses, preidemo od finančnih odnosov do resničnih partnerstev.

So pobude Team Europe, ki bodo predstavljale večino programov v partnerskih državah, dober začetek? To je odvisno od tega, ali se bodo ustrezno lotile človekovega razvoja in neenakosti, odgovarja Tanya Cox, in od tega, ali je EU pripravljena spremeniti svoj način delovanja.

Prispevek Je pomoč postala del problema, ne pa del rešitve problema? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ali resnična dekolonizirajoča vizija razvoja pomeni popolno izkoreninjenje pomoči?

Ne vidim prihodnosti, v kateri bo pomoč popolnoma izginila, na to odgovarja Andrea Ordoñez. “Upam pa, da se bo spremenilo na bolje. To bi pomenilo ponovno uravnoteženje dinamike moči med financerji, prejemniki, izvajalci in upravičenci za spodbujanje načinov dostojnega in raznolikega dela. Dosedanje razprave so pripeljale do dogovora o ključnih značilnostih dobrega razvojnega sistema: več nacionalnega in lokalnega lastništva, vzajemna odgovornost, močnejša partnerstva in skladnost politik. Te spremembe pa zahtevajo proaktivni premik v dinamiki moči med vpletenimi akterji, vključno z mednarodnimi nevladnimi organizacijami.”

Blog si lahko v celoti preberete TU.

Prispevek Čas za nov globalni razvojni ekosistem je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ker so razvojni izzivi večdimenzionalni in soodvisni, je skladnost politik za razvoj (Policy Coherence for Development – PCD) bistvenega pomena za uresničitev Agende 2030. Medtem ko vstopamo v zadnje desetletje Agende 2030, moramo okrepiti prizadevanje za povečanje pozitivnega učinka politik in učinkovitosti razvojnih procesov, kar je še toliko bolj pomembno v primeru podnebnih sprememb, saj znanstveniki poudarjajo, da je naslednjih 10 let ključnih.

Publikacija IMVF analizira nekatere glavne izzive in nekatere (ne)skladnosti medsebojne povezanosti med podnebnimi spremembami in razvojem. Poleg zdrastvene krize kot posledice Covida-19, obstajata tudi gospodarska kriza in že obstoječa podnebna kriza, zaradi česar je skladnost politik toliko bolj pomembna.

Publikacija na kratko analizira medsebojne povezave med podnebnimi spremembami in razvojem ter ugotavlja neskladnosti v politikah. To omogoča pripravo priporočil, da lahko na bolj skladen in celovit način prispevamo k bolj pravičnemu, trajnostnemu in vključujočemu svetu.

Ugotovitve in priporočila so prispevek portugalskemu predsedovanju Svetu EU.

Pripravila: Mateja Skrt

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financira Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve RS. 

Prispevek Razvoj in podnebne spremembe – vplivi in (ne)trajnostnost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Namen webinarja je raziskati potencial evropskega Zelenega dogovora za članice Concorda o tem:

• kako nasloviti podnebne probleme in probleme biotske raznovrstnosti v luči neenakosti in zaščite človekovih pravic najbolj ranljivih in marginaliziranih skupnosti,
• kako pri načrtovanju NDICI (Neighbourhood, Development and International Cooperation Instrument) in uresničitvi na državni, regionalni in globalni ravni pristopiti k evropskemu Zelenemu dogovoru integrirano tako, da pokriva tako socialno kot podnebno pravičnost.

Program:

• Uvod k evropskemu zelenemu dogovoru, njegovemu vplivu na mednarodna partnerstva EU in integriran pristop k programu Zelenega dogovora in implementaciji NDICI, Ester Asin, direktorica, WWF European Policy Office 
• Pravični in zeleni prehod, prepletenost z delom Concorda, Isabelle Brachet, ActionAid International
• Ženske kot dejavniki sprememb v zaščiti podnebja in okolja, Abena Awuku Larbi, mlada aktivistka iz Gane
• Izvajanje pariškega sporazuma: integriran pristop k podnebnemu in razvojemu financiranju,  Wendel Trio, direktor, Climate Action Network (CAN) Europe, član Green10

Moderatorka bo Tanya Cox, direktorica CONCORD Europe

Več najdete TU.

Registrirate se TU.

Prispevek Potencial Zelenega dogovora za razvoj in socialno pravičnost je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Skozi delavnico, ki sta jo izvedli Patricija Virtič in Adriana Aralica, so študenti in študentke spoznali vlogo nevladnih organizacij pri oblikovanju razvojnih politik, izvajanju razvojnih aktivnosti ter spremljanju politik in zagovorniških aktivnostih.

Na delavnici sta izvajalki orisali tudi aktivnosti globalnega učenja, vključno z osrednjimi rezultati projektov Bridge 47 in #MigratED, ter s študenti in študentkami razpravljali o vlogi mladih v razvojnem sodelovanju.

Delavnica je potekala v okviru predmeta Odnosi sever – jug programa Mednarodni odnosi pod mentorstvom prof. dr. Maje Bučar in asist. dr. Jane Arbeiter.

Prispevek S študentkami in študenti Mednarodnih odnosov o vlogi civilne družbe v razvojnem sodelovanju je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo izpodbija idejo, da bo gospodarska rast samodejno privedla do razvoja in glabinje. Razloži, kako sistemske neenakosti v družbi tej močno škodujejo. V publikaciji je zapisano, da se razlike med osnovnimi življenjskimi standardi za milijone ljudi zmanjšujejo, zato pa neenakosti, povezane z izobraževanjem, tehnologijo in podnebnimi spremembami, sprožajo demonstracije po vsem svetu, saj so potrebe po razvoju evolvirale.

HDI (Indeks človekovega razvoja) za leto 2019 in IHDI (po neenakosti prilagojen indeks človekovega razvoja) 2019 merita neenakomerno porazdelitev izobraževanja, zdravja in življenskega standarda, ugotavljata, da se je v letu 2018 izgubilo 20 % napredka človekovega razvoja. CTR 10 poziva k zmanjšanju neenakosti znotraj držav in med njimi.

Glede na ugotovitve poročila v državah z zelo visoko stopnjo človekovega razvoja naročnine na širokopasovno povezavo rastejo 15-krat hitreje, delež odraslih s terciarno izobrazbo pa se veča za šestkrat hitreje kot v državah z nizko stopnjo. Posledično UNDP ugotavlja, da so za uspeh vedno pomembnejši tisti elementi, ki jih je “lepo imeti”, kot na primer dostop do visokošolske izobrazbe ali dostop do širokopasovnih povezav.

Izdaja iz leta 2019 vključuje nov indeks družbenih norm. Glede na indeks je v zadnjem času  v polovici ocenjenih držav spolna pristranskost narasla. Na primer, približno 50 % izprašanih v 77 državah je izjavilo, da so moški boljši politični vodje kot ženske, več kot 40 % pa jih meni, da so moški boljši poslovni direktorji.

Poročilo prav tako gleda v prihodnost in analizira možnosti bodočih neenakosti v povezavi z “dvema  premikoma, ki bosta oblikovala naslednje stoletje”, tj. podnebna kriza in tehnološka preobrazba, ki vključuje obnovljive vire energeije in energetsko učinkovitost, digialne finance in digitalne rešitve v zdravstvu.

Poročilo analiza neenakosti v treh korakih: onstran prihodkov, onstran povprečij ter onstran današnjega dne. Poudarja, da je problem neenakosti ne presega rešitve in predlagajo med drugim vlaganje v kakovostno otroštvo in izobraževanje, vseživljensko učenje, povečevanje produktivnosti in ustrezna davčna obremenitev …

Poročilo najdete v naši knjižnici.

Prispevek Poročilo o razvoju 2019 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Izbrani so bili 4 projekti za Zahodni Balkan, 1 humanitarni projekt na Bližnjem vzhodu in 2 humanitarna projekta v Podsaharski Afriki.  Več o tem najdete tukaj.

Vir: MZZ

Prispevek Objavljeni rezultati razpisa za izvajanje mednarodnih razvojnih in humanitarnih projektov v obdobju od 2020 do 2022 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Sofinanciranje je namenjeno za projekte iz naslednjih instrumentov:

• Evropski razvojni sklad (EDF),
• Instrument za razvojno sodelovanje (DCI),
• Evropski instrument sosedstva in partnerstva oziroma Evropski instrument sosedstva (ENI),
• Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR),
• Instrument za predpristopno pomoč (IPA II),
• Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP),
• programi Generalnega direktorata Evropske komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito (DG ECHO).

Sofinanciranju se namenja sredstva v skupni vrednosti do 110.000,00 EUR in sicer za stroške, ki so nastali v letu 2019 in bili plačani do 6. januarja 2020 ter niso bili financirani iz drugih virov, temveč iz lastnih sredstev.

Več in razpisna dokumentacija na voljo tukaj.

Vir: MZZ

Prispevek MZZ objavil javni poziv za sofinanciranje projektov, ki jih EK razpisuje za NVO je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Knjižnica gostuje na spletnih straneh platforme SLOGA. Ker se zavedamo, da nam bo le z vašo pomočjo uspelo sestaviti dober pregled literature, ki verjamemo, da bo vsem v pomoč, vas vljudno vabimo, da z nami delite publikacije, ki ste jih izdali ali pa nanje naleteli v sklopu svojega delovanja.

Za lažje zbiranje smo pripravili enostaven vprašalnik na https://www.1ka.si/a/194377.

Knjižnica gostuje na spletnih straneh platforme SLOGA

Spletna knjižnica je del projekta #TrajnostnoLokalnoGlobalno, ki ga financira Slovenian Ministry of Foreign Affairs / Ministrstvo za zunanje zadeve RS, koordinira pa SLOGA, platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.

Prispevek Obiščite našo spletno knjižnico! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.