Priročnik zajema podroben vodič za države članice Organizacije združenih narodov, kako uresničiti 16. cilj trajnostnega razvoja – mirne, pravične in vključujoče družbe s pomočjo vključujočega ter participativnega procesa VNR, ki je močno povezan z načrtovanjem in izvajanjem Agende 2030 na nacionalni ravni. Predlogi priročnika, kako in kje poročati o 16. cilju v VNR, temeljijo na izkušnjah držav članic ter mednarodnih priporočilih.

Priročnik odraža spodbujevalno vlogo, ki jo ima 16. cilj v Agendi 2030, in poudarja, da je treba zagotoviti, da je 16. cilj vključen v celoten VNR.

Na voljo je tudi v naši spletni knjižnici.

Platforma SLOGA v okviru partnerstva z globalno mrežo razvojnih nevladnih organizacij Forus izvaja projekt Okrepljeno sodelovanje med NVO in njihove zmogljivosti spremljanja za okrepljeno lastništvo nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji, namenjen krepitvi položaja civilne družbe pri oblikovanju politik in h krepitvi lastništva nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji. Podpornik projekta je Forus, financerja pa Evropska komisija in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije.

Prispevek Global Alliance: Priročnik za poročanje o 16. cilju trajnostnega razvoja v prostovoljnih nacionalnih pregledih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ključne ugotovitve

• Tretjina vlad v VNR iz leta 2019 ne omenja razvoja zmogljivosti

13 od 47 VNR, ki so jih vlade predstavile na Političnem forumu Združenih narodov (ZN) na visoki ravni o trajnostnem razvoju (High-level Political Forum on Sustainable Development – HLPF), ne omenja razvoja zmogljivosti. In to kljub temu, da 17. cilj trajnostnega razvoja poudarja pomen krepitve zmogljivosti kot ključnega sredstva za izvajanje Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in da je vsakoletni pregled uresničevanja tega cilja na dnevnem redu HLPF.

• Manko jasne opredelitve izgradnje oz. krepitve zmogljivosti v VNR iz leta 2019

Razvoj zmogljivosti je v VNR, ki so jih vlade predstavile v letih 2017–2019, uporabljen kot vseobsegajoč izraz za različne aktivnosti, od izobraževanja do poklicnega usposabljanja.

• Ključne vrzeli v razvoju zmogljivosti pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, opredeljene v VNR iz leta 2019

Med 34 VNR, ki omenjajo razvoj zmogljivosti, je 12 VNR poudarilo posebne vrzeli pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja. Te vrzeli se nanašajo na vrsto vprašanj, npr. formalno izobraževanje, krepitev vloge žensk ter gospodarske in proizvodne zmogljivosti.

VNR iz leta 2019 posebej omenjajo potrebo po razvoju zmogljivosti za izboljšanje zdravstvenih sistemov (3. cilj), izobraževanja in poklicnega usposabljanja (4. ter 8. cilj), ekonomskega in demokratičnega opolnomočenja žensk (5. cilj) ter odpornosti družbe na podnebna tveganja (13. cilj).

• Malo dokazov o sistematičnem razvoju zmogljivosti nevladnih organizacij kljub njihovi ključni vlogi pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja

Čeprav velika večina VNR poudarja ključno vlogo nevladnih organizacij (NVO) pri izvajanju Agende 2030, obstaja očitna vrzel med domnevnim pomenom, ki se ga pripisuje vlogi NVO, in dejanskimi prizadevanji za njihovo krepitev ter krepitev njihovih zmogljivosti.

Iz VNR izhaja, da je razvoj zmogljivosti civilne družbe in tudi širše nacionalnih deležnikov, povezanih z Agendo 2030, heterogen, razdrobljen ter nesistematičen.

Poudarjena je vloga in prispevek NVO v procesu VNR, vendar je njihov prispevek k dolgoročnejšemu spremljanju ter izvajanju ciljev trajnostnega razvoja po navadi spregledan. To postavlja pod vprašaj verjetnost prihodnje učinkovite krepitve zmogljivosti civilne družbe.

Težko je razumeti, da vlade ne izpolnjujejo jasnih zavez 17. cilja za zagotavljanje krepitve zmogljivosti civilne družbe in drugih deležnikov. Ustrezno zasnovan in načrtovan razvoj zmogljivosti bi lahko močno izboljšal sposobnost različnih skupin deležnikov za spremljanje ter prispevanje k izvajanju Agende 2030.

• Manko referenc o državni podpori razvoju nacionalnih zmogljivosti v VNR 2019 

VNR iz leta 2019 le malo omenjajo državno financiranje ali podporo za razvoj nacionalnih zmogljivosti. Zdi se, da se razvoj zmogljivosti v veliki meri razume kot orodje mednarodnega sodelovanja držav z visokimi dohodki. Vlade pogosto poudarjajo razvoj zmogljivosti v okviru mednarodnega sodelovanja, ne omenjajo pa razvoja zmogljivosti v svojih domačih okvirih – kljub univerzalni naravi Agende 2030 in potrebi, da VNR odražajo napredek pri izvajanju na nacionalni ter mednarodni ravni.

Države z visokimi dohodki pogosto poudarjajo svoj prispevek k financiranju programov/pobud, ki jih izvajajo mednarodne in regionalne institucije, da bi izkazale svojo zavezo razvoju zmogljivosti na globalni ravni. Vseeno je v poročilih navedenih malo podrobnosti, kar otežuje spremljanje, kako prispevek vlad tem regionalnim in mednarodnim organizacijam prispeva k podpori konkretnih pobud za razvoj zmogljivosti na terenu.

• Različne vloge držav z nizkimi, srednjimi in visokimi dohodki glede razvoja zmogljivosti

Zdi se, da so države z nižjimi dohodki prejemnice ali upravičenke sredstev za razvoj zmogljivosti v okviru mednarodnega sodelovanja. Dejavnosti za razvoj zmogljivosti, opisane v njihovih VNR, se običajno usmerjajo na državne uradnike in finančne institucije, kar upravičuje potreba po večji državni učinkovitosti na področju pobiranja davkov.

Zdi se, da države s srednjimi dohodki delujejo kot donatorice/podpornice razvoja zmogljivosti in kot upravičenke/prejemnice.

Države z visokimi dohodki običajno zagotavljajo razvoj zmogljivosti za čezmorske partnerje.

Zdi se, da pristop k mednarodnemu sodelovanju za razvoj zmogljivosti zaznamuje očiten manko vzajemnosti, saj je pogosto razumljeno kot enostranski proces, ki so ga spodbudile države z visokimi dohodki. Vendar Wales ponuja nasprotni primer. Pobuda Wales in Afrika zagotavlja financiranje majhnih projektov in izmenjavo veščin (izobraževanje, zdravstvo, financiranje), kar predstavlja mednarodno priložnost za učenje za obe strani.

Osrednja priporočila

• Potreben je nov globalni sistem koordinacije in financiranja razvoja zmogljivosti

Za razvoj zmogljivosti civilne družbe in drugih skupin deležnikov, povezanih z Agendo 2030, bi bilo treba oblikovati globalni koordinacijski sistem razvoja zmogljivosti na več ravneh. Civilna družba in drugi deležniki bi morali imeti ključno vlogo pri upravljanju tega globalnega koordinacijskega sistema.

Nov globalni sklad, povezan s 17. ciljem in njegovimi določbami glede večdeležniškega sodelovanja, bi moral zagotoviti financiranje razvoja zmogljivosti organizacij civilne družbe. Ta sklad bi moral zagotavljati financiranje razvoja zmogljivosti civilne družbe in drugih skupin deležnikov v državah z visokim, srednjim ter nizkim dohodkom. V tem okviru razvoja zmogljivosti ne bi smeli razumeti kot enosmernega procesa med državami z visokim in nizkim dohodkom, temveč kot izmenjavo izkušenj ter učenja med vsemi državami in partnerji.

Treba je razviti nacionalne, regionalne in globalne kazalnike, ki spremljajo, v kolikšni meri je razvoj zmogljivosti civilne družbe ter drugih skupin deležnikov zagotovljen na vseh ravneh, vključno s kazalniki, ki vsako leto spremljajo finančna sredstva, namenjena razvoju zmogljivosti civilne družbe.

• Opredelitev potreb različnih skupin deležnikov glede razvoja zmogljivosti na temo Agende 2030

Nujno je treba sistematično in objektivno opredeliti potrebe civilne družbe ter drugih skupin deležnikov po razvoju zmogljivosti na temo Agende 2030.

Potrebe skupine deležnikov, vključno s civilno družbo, po razvoju zmogljivosti bi morala opredeliti in določiti vsaka deležniška skupina.

Treba je razviti in okrepiti programe za razvoj zmogljivosti za NVO, povezane s spremljanjem ter izvajanjem Agende 2030.

Zbiranje in analiza podatkov bi morala biti ključni sestavni del krepitve zmogljivosti NVO, saj so informacije s strani državljanov ključne za spremljanje ciljev trajnostnega razvoja.

• Skupen razvoj zmogljivosti bi bilo smiselno uporabiti za spodbujanje in krepitev partnerstev z več deležniki

VNR iz leta 2019 malo omenjajo uporabo priložnosti skupnega razvoja zmogljivosti različnih skupin deležnikov kot strategije za izgradnjo in krepitev večdeležniških partnerstev – kljub dejstvu, da so ta partnerstva opredeljena kot ključno sredstvo za izvajanje Agende 2030.

• Jasna opredelitev razvoja zmogljivosti v okviru VNR, o katerem bi se dogovorile vse države članice ZN 

Vse države članice ZN bi se morale dogovoriti o jasni opredelitvi razvoja oz. krepitve zmogljivosti. Te opredelitve bi morale vključevati poročanje o napredku na področju razvoja zmogljivosti v VNR, ki jih vlade vsako leto predložijo HLPF.

Razvoj zmogljivosti, povezan z Agendo 2030, ne bi smel biti osredotočen le na 17 ciljev in specifičnih ciljev, temveč tudi na ambiciozno vizijo ter preobrazbena načela preambule in deklaracije Agende 2030.

• Zagotoviti je treba razvoj zmogljivosti NVO in drugih deležnikov, ki se osredotoča na nacionalen kontekst ter različne ravni

Poleg razvoja zmogljivosti v okviru mednarodnega razvoja, kot ga navaja 17. cilj, bi bilo treba večji poudarek nameniti tudi razvoju zmogljivosti, usmerjenemu na državo oz. na nacionalno raven.

Spodbujati je treba razvoj zmogljivosti na več ravneh, vključno z regionalno in lokalno.

Okrepiti bi bilo treba prizadevanja za razvoj zmogljivosti na regionalni ravni, tako da bi vključili več deležnikov, da bi spodbudili krepitev partnerstev in povezave do prednostnih področij Agende 2030 na regionalni ravni.

Na uradnih regionalnih/mednarodnih forumih bi bilo treba omogočiti prostor za inovativne medsebojne izmenjave, učenje in razvoj zmogljivosti med NVO ter drugimi deležniki, vključenimi v izvajanje Agende 2030.

Platforma SLOGA v okviru partnerstva z globalno mrežo razvojnih nevladnih organizacij Forus izvaja projekt Okrepljeno sodelovanje med NVO in njihove zmogljivosti spremljanja za okrepljeno lastništvo nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji, namenjen krepitvi položaja civilne družbe pri oblikovanju politik in h krepitvi lastništva nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji. Podpornik projekta je Forus, financerja pa Evropska komisija in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. Izražena stališča na odražajo stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Ali so vlade uspešne pri razvoju zmogljivosti civilne družbe za izvajanje Agende 2030? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo opredeljuje najboljše prakse, povezane s pripravo prostovoljnih nacionalnih pregledov. Ugotavlja, da se pregledi niso uveljavili le na nacionalni ravni, temveč se uveljavljajo na podnacionalni in regionalni ravni. V proces se vključuje večje število deležnikov, med njimi tudi revizijske institucije, parlamenti, mediji in civilna družba.

Ključne ugotovitve poročila:

• politična zaveza na visoki ravni je ključnega pomena,
• Agenda 2030 premaguje  ločenost in spodbuja skladnost politik,
• Delo prek krovnih organizacij je učinkovit način kako doseči deležnike,
• Različni akterji igrajo različne vloge, zato je pomembno jih razjasniti in jih komunicirati,
• Vključevanje deležnikov podpira kontinuiteto,
• Povpraševanje po medsebojnem učenju narašča.

Poročilo je na voljo tudi v naši spletni knjižnici.

Prispevek Vloga prostovoljnih nacionalnih pregledov pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

HLPF ima osrednjo vlogo pri spremljanju in pregledu Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ter njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja na globalni ravni. Forum spodbuja izmenjavo izkušenj in zagotavlja politično vodstvo, smernice ter priporočila za nadaljnje ukrepanje. Spodbuja skladnost na ravni celotnega sistema Organizacije združenih narodov (OZN) in usklajevanje politik trajnostnega razvoja. Za civilno družbo je HLPF priložnost za zagovorniške aktivnosti glede sodelovanja civilne družbe v odločevalskih procesih.

Letošnji HLPF poteka povsem v spletni obliki, kar vzbuja pomisleke glede sodelovanja civilne družbe in možnosti, da bodo glasovi nevladnih organizacij »utišani«. Junija je bil OZN in državam članicam poslan skupen poziv 460 NVO iz 115 držav, med njimi tudi Platforme SLOGA ter Zavoda POVOD, k zagotavljanju prostora civilni družbi v okviru HLPF. Globalna mreža razvojnih NVO Forus, katere članica je Platforma SLOGA, s kampanjo #UNmute na družbenih medijih poziva k zagotavljanju sodelovanja civilne družbe na HLPF.

Letošnji HLPF poteka pod naslovom »Hitrejše izvajanje ukrepov in transformativne poti: uresničevanje desetletja za ukrepanje in udejanjanje trajnostnega razvoja«. Med naslovljenimi temami bo doseganje ciljev trajnostnega razvoja v povezavi z epidemijo Covid-19. Udeleženci in udeleženke bodo razpravljali, kako se lahko mednarodna skupnost odzove na pandemijo na način, ki nas bo ponovno usmeril na pot uresničevanja razvojnih ciljev in pospeševanja napredka v desetletju za ukrepanje.

47 držav, med njimi Slovenija, bo predstavilo prostovoljne nacionalne preglede izvajanja Agende 2030. Slovenija bo poročilo predstavljala v petek, 10. julija, med 16.00–18.00. Kljub tvornemu sodelovanju nevladnih organizacij na srečanjih, regijskih posvetih in tematskih delavnicah, organiziranih v procesu priprave poročila, ter priprave predlogov priporočil na osnutek vladnega poročila obžalujemo, da vladno poročilo ne odraža pomembnega sodelovanja in prispevka nevladnih organizacij. Prav tako obžalujemo, da civilna družba, za razliko od predstavitve leta 2017, ni dobila možnosti podajanja svojih stališč v uradni predstavitvi vladnega poročila. Prihodnji teden bo objavljeno poročilo civilne družbe o uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja z naborom priporočil za udejanjanje mednarodnih zavez, da zadani cilji ne bodo ostali mrtva črka na papirju.

Na HLPF bo sprejeta tudi Ministrska deklaracija. Zasedanja foruma (program) lahko spremljate prek UN Web TV.

V okviru foruma potekajo tudi stranski dogodki.

Platforma SLOGA je med soorganizatorji dogodka »Delivering a whole of society approach to an accelerated Decade of Action: Enabling strong civil society engagement in the Voluntary National Reviews and the wider SDG follow up and review process«, ki bo potekal v torek, 14. julija, med 14.00–15.00 – registracija. Platforma SLOGA bo orisala sodelovanje NVO v procesu priprave drugega prostovoljnega nacionalnega pregleda o uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji. Lepo vabljeni!

Vlada Republike Slovenije v istem terminu (14. julij, 14.00–15.00) organizira dogodek »Making circularity work for a just transition to climate neutrality« (registracija).

Nabor predlogov stranskih dogodkov:

• 8. julij, 14.00–15.00: »NGO Major Group side event: Building Back Better: Ensuring that nature, animal, and human well-being thrive post-COVID«; registracija;
• 8. julij, 14.00–16.00: »Higher Education Sustainability Initiative special event«; prenos;
• 8. julij, 18.00–19.30: »The Role of Oceans as a Sustainable Resource That Can Contribute to the Global Energy Transition«; registracija;
• 10. julij, 12.30–14.00: »Accelerating ‘whole of society’ action on SDG implementation through innovative civil society partnerships«; registracija;
• 10. julij, 14.00–15.30: »Protecting civic space during the COVID-19 pandemic: Examining the role that SDG 16+ can play in responding to current threats«; registracija;
• 13. julij, 18.00–19.30: »Preparing for the second reporting cycle: Empowering Actors, Improving Coordination and strengthening SDG Data Reporting«; registracija;
• 14. julij, 19.00–20.00: »Catalysing action at the frontlines to support communities to achieve transformative pathways in the decade of action and delivery«; registracija;
• 15. julij, 11.00–12.30: »Realizing the potential of Goal 16 to promote and protect civic space«; registracija;
• 15. julij, 19.00–20.00: »Building Back Better and achieving the Global Goals through the power of youth«; dostop;
• 17. julij, 15.00–16.30: »HLPF 2020 Review«; registracija.

Platforma SLOGA v okviru partnerstva z globalno mrežo razvojnih nevladnih organizacij Forus izvaja projekt Okrepljeno sodelovanje med NVO in njihove zmogljivosti spremljanja za okrepljeno lastništvo nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji, namenjen krepitvi položaja civilne družbe pri oblikovanju politik in h krepitvi lastništva nad cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji. Podpornik projekta je Forus, financerja pa Evropska komisija in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. Izražena stališča na odražajo stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Poudarek virtualnega HLPF na desetletju za ukrepanje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo, ki ga je objavil kabinet predsednice vlade, zajema vseh 17 ciljev in 169 podciljev Agende. Osredotoča se na napredek, dosežen med letoma 2016 in 2020, in povzema ključne spremembe in pridobljene izkušnje v zvezi z: metodologijo za pripravo pregleda; politiko in spodbudnim okoljem; in načini izvajanja.

Poročilo je na voljo tudi v naši spletni knjižnici.

Prispevek Finska objavila drugi prostovoljni nacionalni pregled je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Osrednja tema letošnjega HLPF je „Accelerated action and transformative pathways: realizing the decade of action and delivery for sustainable development” (Pospešeni ukrepi in transformativne poti: uresničevanje desetletja ukrepov in uresničevanje trajnostnega razvoja). 14. maja je izšel posodobljen program, ki namenja prve tri dni predstavitvam, osredotočenim na “boljšo gradnjo po Covidu-19”. Predstavitve prostovoljnih nacionalnih pregledov se bodo pričele 4. dan in nadaljevale vse do 16. julija.

Od 48 držav, bo 26 držav predstavljalo prvič, 21 držav pa drugič. Benin je edina država, ki bo prostovoljni nacionalni pregled predstavila tretjič.

26 držav, ki predstavlja prvič: Avstrija, Barbados, Brunej Darussalam, Bolgarija, Burundi, Komori, Demokratična republika Kongo, Gambija, Kirgizija, Liberija, Libija, Malavi, Mikronezija, Mozambik, Severna Makedonija, Papua Nova Gvineja, Moldavija, Ruska federacija, Saint Vincent in Grenadine, Sejšeli, Salomonovi otoki, Sirija, Trinidad in Tobago, Ukrajina, Uzbekistan in Zambija.

21 držav, ki bo predstavljalo drugičo: Argentina, Armenija, Bangladeš, Kostarika, Ekvador, Estonija, Finska, Gruzija, Honduras, Indija, Kenija, Maroko, Nepal, Niger, Nigerija, Panama, Peru, Samoa, Slovenija, Uganda in Zimbabve.

Prispevek Na Političnem forumu na visoki ravni za trajnostni razvoj bo predstavilo prostovoljne nacionalne preglede 48 držav je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Ker bo letošnji HLPF v celoti v virtualni obliki, je še toliko bolj pomembno, da vsi ustrezni akterji, vključno z državami in agencijami Združenih narodov, podprejo in oblikujejo jasne načine vključitve civilne družbe. Zato predlagajo sledeče ukrepe, s katerimi bi  zagotovili njihovo udeležbo:

• Prostovoljne nacionalne preglede naj komentirajo vsaj trije akterji, od tega naj prihaja en iz civilne družbe,
• Predstavniki nacionalnih civilnodružbenih skupin bi morali biti prednostno vključeni v HLPF, z ustrezno zastopanostjo regionalnih in mednarodnih civilnodružbenih organizacij,
• V roku enega meseca po HLPF naj se predstavi in odgovori na pisna vprašanja tistih, ki svojih vprašanj ne morejo postaviti v določenem času zasedanja,
• Vsa senčna poročila o prostovoljnih nacionalnih pregledih s strani civilne družbe naj bodo objavljena na spletni strani HLPF. Zagotovi se, naj stranski dogodki omogočijo vključitev zainteresiranih strani, tudi širok nabor spletnih dogodkov civilne družbe naj bo vključen v uradni program,
• Določi naj se boljše načine za stalno sodelovanje zainteresiranih strani, vključno z najboljšo prakso uporabe spletnih srečanj za zagotavljanje prispevkov, za zagotovitev bolj vključujočih postopkov pred, med in po glavnih zasedanjih HLPF; s tem se zagotovi vključujoč cikel spremljanja in pregledovanja.

Poziv lahko podprete na Google obrazcu.

Prispevek Sodelovanje civilnodružbenih organizacij pri poročanju o prostovoljnih nacionalnih pregledih na Političnem forumu na visoki ravni je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročanje prostovoljnih nacionalnih pregledov ne vključuje dokazov o evalvaciji, zlasti dokazov s poudarkom na enakosti in vidiku spola. Dostop do razčlenjenih podatkov je osrednji izziv za spremljanje napredka. Kljub temu države aktivno iščejo rešitve, pri čemer priznavajo, da je enakost spolov omogočila in pospešila doseganje vseh ciljev trajnostnega razvoja. Uresničevanje, ocenjevanje in vrednotenje Agende 2030, ki se osredotoča na pravičnost ter enakost spolov, ponuja priložnost za transformativne spremembe za doseganje enakosti spolov in pravičnosti v obdobju ciljev trajnostnega razvoja ter kasneje.

Prispevek Spremljanje enakosti in vidika spola: slepa pega prostovoljnih nacionalnih pregledov je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Agenda 2030 je v 79. točki določila, da države članice OZN izvajajo redne preglede napredka na državni ravni. Zanje same dajo pobudo in tudi vodijo jih same. Agenda 2030 tudi določa, da morajo pri pregledu napredka upoštevati mnenja domorodnih ljudstev, civilne družbe, zasebnega sektorja in drugih deležnikov, skladno z okoliščinami, politikami in prednostnimi nalogami.

Letos je rezultate Prostovoljnih pregledov predstavilo 43 držav članic iz vseh regij sveta. Med njimi 9 iz Evropske unije, poleg Slovenije so se predstavile še Belgija, Češka, Danska, Luksemburg, Nizozemska,  Portugalska, Švedska in Ciper. Leta 2016 so svoj napredek po letu 2015 predstavile 4 države članice – Francija, Nemčija, Finska in Estonija. Tudi letos so v prenekateri državi civilnodružbene organizacije pripravile tkim. senčna poročila o izvajanju, v nekaterih pa so bile le-te vključene od začetka v pripravo nacionalnih pregledov. Kar je tudi skladno z zavezo iz Agende 2030, da mora biti okvir pregledov trden, učinkovit, odprt, pregleden in celovit.

Primerjave in senčna poročila, predvsem civilnodružbenih organizacij in njihovih think-tankov, so pokazala, da že, sicer od države do države različno, sama priprava pregleda vzpodbudi interes za usklajevanje med akterji trajnostnega razvoja v državi. Po drugi strani izvajanje preglede spodbuja oblikovanje institucionalnih in vsebinskih rešitev v smeri oblikovanja čez-sektorskega in vključujočih oblik sodelovanja.

Po drugi strani, v okviru evropskega združenja za razvoj in pomoč CONCORD, katerega članica je platforma SLOGA, ugotavljamo, da je prostovoljni pregledi ponovno opozorili na nekatere izzive, kjer je potrebno storiti več in bolje. Predvsem na področjih kritične analize, smiselnega vključevanja deležnikov, medministrskega sodelovanja in politične podpore ter potrebe po nacionalni strategiji.

Podobno velja tudi za Slovenijo. Prostovoljni pregled izvajanja Agende 2030 je bil pomemben za ozaveščanje in obveščanje vlade oz. ministrstev z omejenim vključevanjem javnosti oz. ključnih deležnikov.

Povezave:

Spletna stran Sustainable Development Knowledge Platform

CONCORD o tem, kako smo se v EU članicah lotili pregledovanja

Povzetek IISD o prostovoljnih nacionalnih pregledih

Pregled prostovoljnih pregledov globalnega gibanja Actionfor sustainable development

Prispevek Nauki prostovoljnega poročanja držav o doseganju ciljev trajnostnega razvoja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Letošnje srečanje foruma je za Slovenijo še posebej pomembno, ker bo 19. julija 2017 na njem predstavljen prostovoljni nacionalni pregled (Voluntary National Review, VNR). Pregled vsebuje oceno uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji in tudi opis prizadevanj za njihovo doseganje na globalni ravni s strani naših institucij. Pregled je pomemben tudi s stališča prihodnjega spremljanja, presojanja in vrednotenja slovenskega prispevka k izvajanju Agende 2030. Postavlja namreč oceno doseženega, kar bo v prihodnje omogočilo primerjanje doseženega.

Na ministrskem delu, ki bo potekal med 17. in 19. julijem, bo slovenska delegacija predstavila temeljne poudarke iz prostovoljnega pregleda. Kot vemo, se je Vlada RS na mednarodni ravni zavezala, da bo Strategija razvoja Slovenije, ki pravkar nastaja, v celoti uresničevala vsebine iz Agende 2030.

Albin Keuc (Platforma SLOGA) bo kot član uradne delegacije na plenarnem zasedanju spregovoril nekaj beseda s poudarkom na nujnosti izgradnje instrumentov zagotavljanja skladnosti politik za trajnostni razvoj na nacionalni ravni. Med drugim se bo udeležil srečanj globalnih pobud (Action for Sustainable Development, IFP-FIP, Together 2030, The Transparency, Accountability and Participation (TAP) Network), srečanja Partnerstva za skladnost politik za trajnostni razvoj v okviru organizacije OECD ter še nekaterih dogodkov na teme ciljev trajnostnega razvoja in pravičnosti, programskega načrtovanja na ravni civilne družbe, vlogi zasebnega sektorja, teži partnerstev za uresničevanje Agende 2030.

Povzetek in celoten pregled uresničevanje Agende 2030 v Sloveniji

Kratek opis pregleda oz. poročila smo že objavili na spletni strani platforme SLOGA.

Prispevek Akcija za trajnostni razvoj je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.