Dijaki in dijakinje so se strinjali, da mora vsak posameznik pri sebi skleniti »zeleni dogovor« in z lastnimi dejanji aktivno prispevati k boju proti podnebnim spremembam. Pri tem so izpostavili pomen racionalnejše rabe energije, pa tudi prehranjevalnih navad, ki bi bile okolju bolj prijazne. Pomemben napredek v boju proti globalnemu segrevanju bi po njihovem prispevala tudi trajnostna mobilnost, pri čemer predlagajo delitev prevoznih sredstev (»car sharing«), okrepitev javnega prevoza in sistemov brezplačnih prevoznih sredstev, kot so kolesa in električni skiroji.

Ob poudarjanju osebnega prispevka in potrebe, da stopimo iz cone udobja, je več sogovornikov opozorilo tudi na odgovornost velikih korporacij, ki da proizvedejo večino toplogrednih izpustov in bi morale nameniti več sredstev za ukrepanje proti podnebnim spremembam. Predlagajo tudi preusmeritev vlaganj velikih naftnih korporacij v obnovljive vire energije.

Mladi sogovorniki so se strinjali, da zeleni prehod ponuja obilo priložnosti za svet, EU, in za Slovenijo. Slednja da bi lahko postala bolj energetsko samooskrbna, lokalni proizvajalci in ribiči bi lahko bili deležni več pomoči v obliki subvencij, ampak solidarnost se ne sme končati tukaj: več dijakov je spomnilo, da ima globalni sever (in s tem tudi EU) pomembno vlogo pri spodbujanju in pomoči partnerskim državam pri prehodu na obnovljive vire.

Dijaki bodo svoje predloge objavili tudi na spletni platformi Konference o prihodnosti Evrope.

Oglejte si posnetek razprave.

Prispevek Če bi mladi odločali o boju proti globalnemu segrevanju, bi … je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

• Z javnim blatenjem preko družbenih omrežji, medijev in v javnih govorih.
• s krčenje sredstev in uničevanjem osnovne infrastrukture (npr. UKOM ne želi izplačati sredstev za že izvedene projekte o migracijah in medijski pismenosti, Ministrstvo za kulturo meče na cesto nevladne organizacije iz Metelkove 6, zmanjšanje sredstev namenjenih nevladnim organizacijam na področju kulture za polovico).
• s spremembami zakonodaje (npr. izločanje naravovarstvenih in okoljevarstvenih organizacij iz upravnih in sodnih postopkov,

Z enakimi metodami kot stranka SDS in vlada napadata nevladne organizacije, se lotevata tudi drugih neodvisnih institucij in kritičnih glasov, npr. Informacijskega pooblaščenca, sodišč, tožilstev, Računskega sodišča, medijev ter kritičnih posameznikov in posameznic. Cilj takšnega delovanja je jasen: onemogočiti institucije in mehanizme nadzora na katerih temelji delovanje pravne države (t.i. checks and balances). To pomeni, da vlada Janeza Janše aktivno spodkopava pravno državo in demokracijo v Sloveniji in ju nadomešča z avtokratskim vladanjem.

Prispevek Mirovni inštitut na pogovoru z misijo Evropskega parlamenta je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

 v torek, 28. septembra, ob 9. uri v Hiši EU pripravili posvet z naslovom Evropa včeraj, danes, jutri.

V pogovoru z nekdanjimi evropskimi poslanci, vodilnimi slovenskimi strokovnjaki za EU integracije in predstavniki slovenskih dijakov in študentov bomo poskušali orisati doslej prehojeno pot EU in obenem opozoriti na izzive prihodnosti.

• Se bo Unija še poglabljala in na katerih področjih?
• Kako poenotiti različne vizije evropskega povezovanja?
• Kako se je EU odrezala v kriznih obdobjih in kako so se širile njene pristojnosti?
• Kakšno vlogo skozi čas je imel Evropski parlament in kako pomembne za stanje demokracije v Uniji so njegove nadzorne pristojnosti?

Pogovor bo povezovala novinarka, publicistka in urednica Nataša Briški, v živo pa ga boste lahko spremljali na našem profilu na Facebooku  ali na YouTubeu.

Z nami bodo nekdanji evropski poslanci Lojze Peterle, Mojca Drčar Murko, Ivo Vajgl, Zofija Mazej Kukovič in Angelika Mlinar, ter prof. dr. Matej Avbelj z Nove univerze, prof. dr. Janja Hojnik z Univerze v Mariboru, Maja Kalin iz Dijaške organizacije Slovenije, študenta Pravne fakultete v Ljubljani Nika Podakar in Urban Lečnik Spaić ter Miha Zupančič iz Mladinskega sveta Slovenije.

Prispevek Posvet: Evropa včeraj, danes, jutri. je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Dogodek bodo pripravili neposredno po govoru predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji, ki ga bo imela na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu, v njem pa bo izpostavila prednostne naloge in cilje EU.

Vsebinske poudarke in sporočila njenega govora bodo osvetlili in komentirali:

• Romana Tomc, evropska poslanka (EPP)
• Tanja Fajon, evropska poslanka (S&D)
• dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec (Renew)
• Franc Bogovič, evropski poslanec (EPP),

ki bodo sodelovali po video povezavi iz Strasbourga, v dvorani pa bodo v razpravi sodelovali še:

dr. Matej Avbelj, pravnik in rektor Nove univerze,
dr. Marko Lovec, politolog in raziskovalec na centru za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede.

Pogovor bo vodila novinarka STA Martina Kolenc Novak, v živo ga boste lahko spremljali preko kanalov Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji in STA (Facebook), na kanalu Youtube ter na portalu STAvživo (https://vzivo.sta.si/).

Prispevek Stanje v Uniji: Ima EU prave prioritete? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V enourni razpravi so se dotaknili številnih tem, ki neposredno zadevajo državljanke in državljane, od ukrepov proti podnebnim spremembam, digitalizacije družbe in varovanja pravne države, do razvoja znanosti, prehranske varnosti in politike humanitarne pomoči, poroča pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Podpredsednica EP je poudarila, da so to tematike (in problematike), ki jih nobena država ne more sama učinkovito nasloviti, zato je sodelovanje med članicami EU ključnega pomena za dobrobit njihovih državljanov. Še zlasti bo to pomembno v času slovenskega predsedovanja, ki ga bosta zaznamovala okrevanje po pandemiji covida-19 in proces snovanja prenove EU. Poudarila je, da je pomembno, da v teh časih ohranjamo upanje in željo po premiku Unije v boljšo prihodnost.

Podpredsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola (desno) je v Ljubljani pozorno prisluhnila mnenjem predstavnikom civilne družbe. Foto: SLOGA

Maša Cvetežar, Mladi za podnebno pravičnost, je izrazila skrb, da EU ni dovolj velikopotezna glede načrtov za preprečevanje podnebnega zloma. Zavedati se moramo, da neskončna ekonomska rast ni mogoča. Po njenem mnenju oblasti izkoriščajo naravo in ljudi, hkrati pa olajšujejo delovanje multinacionalnih korporacij, kar je aktualizirala tudi s trenutno potekajočo kampanjo pred referendumom o zakonu o vodah. Želi si predvsem, da bi EU sprejela odgovornost za svoj ogljični odtis in postavila potrebe ljudi in narave na prvo mesto.

Prof. dr. Roman Jerala iz Kemijskega inštituta, ki je bil pred kratkim razglašen za komunikatorja znanosti 2020, je v pogovoru ugotovil, da je pandemija pozitivno vplivala na razumevanje vloge znanosti v družbi, Evropejci da zdaj bolje razumejo, kako ključna sta financiranje in podpora znanosti. Želi si, da bi premiku vrednot sledile tudi obširnejše kampanje vlaganja v znanost, saj je Evropa na tem področju precej slabša od svoji največjih tekmic, ZDA in Kitajske. Poudaril je, da stanje še zlasti problematično v novih državah članicah, saj so znanstveniki tam spregledani in imajo manj možnosti financiranja.

Prof. dr.  Matej Avbelj, eden od vodilnih strokovnjakov za pravo EU v Sloveniji, je poudaril, da je za svetlo prihodnost Unije nujno spoštovanje pravil pravne države in skupnih evropskih vrednost. Politizacije in neskladij glede koncepta pravne države bi se po njegovih besedah morali lotiti z ustanovitvijo neodvisne, politično neobarvane vseevropske institucije, ki bi ocenjevala, kakšno je stanje pravne države v članicah.

Dr. Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varstvo demokracije, je svojo vizijo Evropske unije opisala s štirimi vrednotami: močna socialna država, trajnostni razvoj, pravna država in tehnološki razvoj, osredotočen na človeka. Doseganje teh ciljev nam trenutno onemogoča s sovraštvom in strahom zasičen javni prostor, kjer socialni dialog po njenem ne obstaja, prav tako pa ni prostora za strokovnjake, umetnike in intelektualce. Poudarila je, da je njena vizija odprte, solidarne, vključujoče EU nedosegljiva, dokler se ponovno ne vzpostavijo konstruktivni odnosi med različnimi deležniki družbe.

Albin Keuc, predsednik platforme SLOGA, verjame, da je aktivno državljanstvo edina pot v dobro prihodnost EU. Želi si, da bi bili državljani slišani in da bi bile politične odločitve v prid ljudem, ne korporacijam. Poudaril je, da so zaradi pandemije revni postali še bolj revni in mora biti (tudi) zato zaščita najšibkejših v prihodnje ključna prioriteta EU.

V viziji Anje Mager, Zveza slovenske podeželske mladine, Evropejci jemo lokalno, trajnostno pridelano hrano, socialna varnost kmetov je zagotovljena, izseljevanje mladih v mesta pa upočasnjeno.

Metsola je sogovornikom zagotovila, da bo po svoji moči zastopala njihove predloge in interese kot članica parlamentarne delegacije v konferenci o prihodnosti Evrope, ki odpira prostor za široko javno razpravo o tem, v katero smer naj se razvija Evropska unija.

Oglej si video Vizije naše Evrope.

Prispevek Civilna družba o svojih vizijah prihodnosti Evrope je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Nedavni umor grškega novinarja Giorgosa Karaivaza v Atenah je že četrti primer v eni od držav EU v zadnjih petih letih, kar nakazuje na stalno nazadovanje medijske svobode v več državah članicah EU. Novinarke in novinarji so v zadnjih letih vse bolj izpostavljeni grožnjam, še zlasti na spletu, pa tudi prekarnemu delu in samocenzuri zaradi političnih pritiskov. Pandemija covida-19 je še dodatno razgalila že prej obstoječe probleme v medijski industriji in ponudila vladam po vsem svetu krinko za nadaljnje poslabševanje negativnih trendov na področjih medijske svobode, varnosti novinarjev in medijskega pluralizma. V razpravi bo med drugim govora o pomenu svobodnih medijev za demokracijo, varnosti novinarjev v Evropi in konkretnih predlogih za izboljšanje pogojev njihovega dela.

 V razpravi bodo sodelovali:

• dr. Milan Zver, evropski poslanec (EPP),
• Tanja Fajon, evropska poslanka  (S&D),
• Irena Joveva, evropska poslanka (Renew),
• Renate Schroeder, direktorica Evropske federacije novinarjev (EFJ)
• Pavol  Szalai, vodja deska EU/Balkan, Novinarji brez meja (RSF)

Pogovor se začne ob 12.uri, povezoval ga bo novinar Televizije Slovenija Seku Condé, v živo pa ga boste lahko spremljali na Facebooku in na kanalu Youtube.

Prispevek Kako svobodni so evropski mediji? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poleg tega so evropsko poslanci pozvali še k sodelovanju ne drugih področjih, med drugim na področju zelene tranzicije, energije, digitalne preobrazbe, trajnostnih delovnih mest in migracij, področjih, ki sta jih že identificirali komisija in evropska služba za zunanje delovanje.

Pred to razpravo evropskega parlamenta so partnerske organizacije projekta EUPP Venro, ONGD in Sloga skupaj z evropskim združenjem za pomoč in razvoj CONCORD izdale skupno sporočilo, v katerem so opozorile, da partnerstvo med Afriko in Evropsko unijo lahko deluje le s sodelovanjem organizacij civilne družbe.

Opolnomočiti Afriko

Poslanci so poudarili, da morajo evropsko-afriški odnosi preseči »odnos dajalca in prejemnika pomoči«. Namesto tega morata EU in Afrika sodelovati na enakopravni osnovi. Da bi afriške vlade dosegle cilje trajnostnega razvoja in se, med drugim, borile proti podnebnim spremembam in krepile enakost spolov , je treba v naslednjem finančnem inštrumentu  NDICI – Global Europe nameniti dovolj sredstev za doseganje teh ciljev, so še opozorili.

Parlament tudi pričakuje, da bo prihodnja strategija EU-Afrika vključevala dolgoročno finančno in tehnično podporo EU afriških državam za spodbujanje prilaganja podnebnim spremembam. Poročilo parlamenta vsebuje tudi zahtevo, naj Evropa podpira afriško regionalno integracijo z namenom zmanjšanja odvisnosti celine od uvoza.

Za razbremenitev afriških dolžniških bremen

EU mora poleg tega spodbujati afriška prizadevanja za svobodno trgovino na celini, mednarodni posojilodajalci, kot sta IMF in Svetovna banka, pa bi morali storiti več za razbremenitev afriških dolžniških bremen, so še poudarili evropski poslanci.

Ne nazadnje so terjali še, da Evropska unija v novem partnerstvu zaščiti spolne in reproduktivne pravice in človeško dostojanstvo beguncev in migrantov.

Resolucija, ki jo je sprejel evropski parlament, bo prispevala k razvoju prihodnje strategije EU-Afrika. Proces bo zaključen s sprejetjem skupne strategije na vrhu Evropske unije in Afriške unije, do katerega naj bi prišlo še letos.

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Evropski parlament podprl strategijo za novo partnerstvo med Afriko in EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Posamezniki, skupnosti in države smo že sprejeli odgovornost za dobavne verige, človekove pravice in podnebne spremembe. Čas je, da tudi podjetja sprejmejo odgovornost.«

Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj, kampanja #HoldBizAccountable.

Izglasovano poročilo je pomemben korak k uvedbi obveznih postopkov dolžnega »skrbnega pregleda« (ang. »due dilligence«) za podjetja, ki se bodo nanašali na človekove pravice, okolje (vključno s podnebnimi spremembami) ter dobro upravljanje vzdolž celotne oskrbovalne linije. Poročilo je je bilo sprejeto z veliko večino (504 glasov za, 79 proti, 112 vzdržanih).

Sprejet je bil tudi pomembni 19. amandma, ki predlaga »obvezno določbo«, s katerim bo olajšan dostop do pravnih sredstev za državljane tretjih držav, ki so jim bile kršene pravice s strani podjetij, ki delujejo v EU. Žrtve zlorab s strani podjetij bi lahko uveljavljale pravice na evropskih sodiščih zaradi kršitve človekovih pravic, ki se zgodijo v tujini, trenutno evropska sodišča v takih primerih uporabljajo »pravo države«, v kateri je prišlo do škode.

V podporo novi zakonodaji se je aktivirala civilna družba v Sloveniji in Evropi, znotraj kampanje #HoldBizAccountable smo zbrali 145.173 podpisov podpore k zavezujoči zakonodaji za odgovornost podjetij.

Poziva iz Focusa ter Ekvilib Inštituta in Sloge

Teden pred glasovanjem so slovenski poslanci prejeli dve pismi z pozivom naj podprejo Poročilo. Pismo je poslal Focus, društvo za sonaraven razvoj, ki že več let deluje na področju spoštovanja okoljskih in človekovih pravic vzdolž oskrbovalnih verig tudi kot del konzorcija #GoEAThical. Pismo vzpodbude sta poslala tudi Ekvilib Inštitut, ki deluje in svetuje na področju družbene odgovornosti podjetij, in platforma SLOGA kot članica konzorcija #ClimateOfChange.

Vsi slovenski evropski poslanci so podprli poročilo, 19. amandma pa so podprli štirje evropski poslanci, štirje so bili vzdržani, nihče pa ni glasoval proti.

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financira Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve RS.

Prispevek Evropski poslanci podprli zakonodajno poročilo o dolžni skrbnosti podjetij je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V pozivu so zapisali:

Pišemo vam v imenu Ekvilib Inštituta, ki že leta aktivno deluje in svetuje na področju družbene odgovornosti podjetij, vključno s področjem človekovih pravic v gospodarstvu, ter v imenu platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA, članice mednarodnega konzorcija End Climate Change, start Climate Change (#ClimateOfChange).

Evropski parlament bo naslednji teden med 8. in 10. marcem razpravljal in glasoval o poročiluOdbora Evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI) z naslovom  O primerni skrbnosti in odgovornosti podjetij, poročevalke evropske poslanke Lare Wolters. Odločno vas pozivamo, da glasujete ZA to poročilo.

Poročilo vsebuje:

• uvedbo obveznih postopkov dolžnega skrbnega pregleda za podjetja, ki se bodonanašali na človekove pravice, okolje (vključno s podnebnimi spremembami) ter dobroupravljanje vzdolž njihovih vrednostnih verig;
• zagotavlja ustrezne podporne ukrepe za mala in srednje velika podjetja, ki sodijo na področjeuporabe zakonodaje;
• prepoznava potrebo po varnem in učinkovitem vključevanju deležnikov pri vzpostavljanju inizvajanju strategije skrbnega pregleda podjetja;
• poudarja pomen razčlenitve in razkrivanja vrednostne verige, da lahko podjetja boljeopredelijo izbor svojih poslovnih odnosov;
• priporoča, da so strategije podjetij za izvajanje dolžnega skrbnega pregleda objavljene in javnodostopne;
• poziva k ustanovitvi pristojnih nacionalnih organov, ki bodo pooblaščeni za izvajanje preiskav, s katerimi bodo zagotavljali, da podjetja izpolnjujejo svoje obveznosti dolžne skrbnosti, ter jih po potrebi tudi sankcionirali;
• poziva države članice EU, naj vzpostavijo sistem civilnopravne odgovornosti, ki bi zagotovil, dapodjetja odgovarjajo za svoje delovanje, ter zagotovijo odpravo škode, ki nastane zaradiškodljivih vplivov na človekove pravice, okolje ali dobro upravljanje.

Prav tako vas pozivamo, da glasujete ZA sprejetje amandmaja št. 19 za »prevladujočo obvezno določbo«, s katerim bo olajšan dostop do pravnih sredstev za žrtve zlorabe podjetij. Ta bo zagotovila uporabo evropske zakonodaje v civilnih postopkih proti evropskim podjetjem na evropskih sodiščih zaradi kršitve človekovih pravic, ki se zgodijo v tujini. Trenutno evropska sodišča v takih primerih uporabljajo „pravo države, v kateri je prišlo do škode“; kar še naprej ustvarja nesprejemljivo pravno negotovost, ter finančne stroške in časovne zamude za tožnike, podjetja in sodnike.

Zadnja novica: Poročilo je bilo izglasovano z veliko večino, vključno z 19. amandmajem, ki je poziva k zavezujoči zakonodaji. Vsi slovenski poslanci so poročilo podprli, 19. amandma pa so štirje podprli,  štirje pa so se vzdržali glasovanja.

Področje dolžnega skrbnega pregleda podjetij uživa široko podporo različnih deležnikov. Evropski parlament že več let dosledno poziva k sprejetju zavezujočih zahtev EU na področju skrbnega pregleda, in sicer kot odziv na pozive k sprejetju zakonodaje s strani:

• več kot milijona državljanov EU in tretjih držav, ki so podpisali peticije tukaj, tukaj in tukaj;
• velikega števila podjetij in poslovnih združenj v EU;
• mednarodnih vlagateljev, ki skupaj upravljajo 4,3 bilijonov dolarjev premoženja;
• več kot 230 kardinalov in škofov;
• organizacij civilne družbe iz držav proizvajalk, ki se že desetletja zavzemajo za zaščitnezakone;
• evropskih potrošniških organizacij in mrež.

Pandemija bolezni Covid‑19 je razkrila krhkost globalnih dobavnih in širše vrednostnih verig, hkrati pa so se z njo drastično povečala tveganja na področju človekovih pravic, kot sta npr. prisilno in otroško delo. Dolžnost skrbnega pregleda podjetij bo pomagala zagotavljati, da zasebni sektor ne bo povzročal ali prispeval k prihodnjim krizam ter da bo bolje pripravljen na globalne pretrese.

V upanju, da boste glasovali v podporo družbeno odgovornemu ravnanju podjetij, vas prijazno pozdravljamo.

ECCJ legal brief publikacija 3

***

Tudi Focus je pozval evropske poslance: Glasujte ZA človekove pravice in okolje.

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt financirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve.

Prispevek Poziv poslancem evropskega parlamenta k podpori zakonodajnega poročila o dolžni skrbnosti podjetij je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Poročilo o dolžni skrbnosti človekovih pravic je pripravil Odbor EP za prave zadeve (JURI). Poročilo

• priporoča uvedbo OBVEZNE dolžne skrbnosti človekovih pravic in okolja,
• zagotavlja ustrezne ukrepe, da jih lahko uvedejo tudi mala podjetja,
• priznava nujnost vključevanja deležnikov v nastajanje in implementacijo strategije dolžne skrbnosti v podjetjih,
• zahteva vzpostavitev nacionalnih teles, ki bodo izvajala preglede v podjetjih in izvajanje strategij dolžne skrbnosti,
• zahteva od držav članic, da pripravijo procese, po katerih bodo kaznovale podjetja za neizvajanje dolžne skrbnosti in žrtvam zagotovile ustrezno nadomestilo za storjeno škodo.

Izvajanje dolžne skrbnosti v podjetjih bo pripomoglo k zagotavljanju, da zasebni sektor ne bo povzročal ali prispeval k prihodnjim krizam in bo bolje pripravljen na globalne šoke.

Več o dolžni skrbnosti na področju človekovih pravic na spletni strani Focusa.

Prispevek Poziv Focusa evropskim poslancem: Glasujte ZA človekove pravice in okolje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Studio Evropa pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji bo gostilo spletno razpravo Leto pandemije v EU: kje smo in kam gremo v petek, 26. februarja ob 10. uri. V razpravi bodo sodelovali:

• Ljudmila NOVAK, evropska poslanka (ELS)
• dr. Milan BRGLEZ, evropski poslanec (S&D)
• dr. Klemen GROŠELJ, evropski poslanec (Renew)
• dr. Samo ZVER, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo, UKC Ljubljana
• dr. Mario FAFANGEL, predstojnik Centra za nalezljive bolezni na NIJZ
• dr. Roman JERALA, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, Kemijski inštitut
• Stefan SCHRECK, Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane na Evropski komisiji

Pogovor bo povezovala novinarka TV Slovenija Petra Prešeren, v živo pa ga boste lahko spremljali na Facebook profilu ali neposredno na tej povezavi.

V razpravi lahko aktivno sodelujete tako, da svoja mnenja in vprašanja zapišete v komentarje, mi pa bomo izbrana zastavili govorcem.

Prispevek Leto pandemije v EU: kje smo in kam gremo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kot je znano, je bil lanski vrh med Evropsko unijo in Afriško unijo zaradi pandemije prestavljen na letošnje leto. Portugalska je najavila, da si bo prizadevala, da do tega srečanje pride med njenim predsedovanjem Svetu EU. Toda za zdaj  napredka na tem področju ni.

O izgubi biološke raznovrstnosti v luči agende 2030

Člani komiteja za razvoj bodo na svojem naslednjem spletnem zasedanju 25. februarja med drugim izmenjali stališča s komisarjem Janezom Lenarčičem o humanitarnih razmerah in humanitarnim odzivom EU v zvezi s covidom-19 o vlogi razvojne politike kot odgovor na izgubo biološke raznovrstnosti v deželah v razvoju (v luči dosežkov Agende 2030).

Pripravila RDŠ

Prispevek Evropski parlament o novem partnerstvu med Evropsko unijo in Afriko je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.