Slovenci so v veliki večini zadovoljni s svojim življenjem na splošno; z 89% zadovoljnih vprašanih se Slovenija uvršča nad povprečje Evropske unije, kjer je z življenjem zadovoljnih 83% državljanov. Stopnja zadovoljstva je nekoliko upadla od predhodnega merjenja (za dve odstotni točki v Sloveniji in EU27), se pa med državami glede zadovoljstva pojavljajo velike razlike.

Več kot polovica Slovencev sicer kot najpomembnejši izziv vidi zdravstveno problematiko, narašča pa tudi zaskrbljenost nad dvigom cen/rastjo življenjskih stroškov/inflacijo, ki je tudi primarna skrb Evropejcev.

Slovenci so v manjši meri zadovoljni z delovanjem demokracije v Sloveniji (približno eden od treh vprašanih je zadovoljen, dva nezadovoljna), s čimer je Slovenija dokaj nizko na lestvici držav EU27. Približno enakomerno razdeljeno je javno mnenje, ko gre za delovanje demokracije v EU, še zmeraj pa je zadovoljstvo Slovencev pod povprečjem zadovoljstva v Evropski uniji. Podobno kritični so vprašani glede poteka razvoja smeri v državi, pri čemer zadovoljstvo z delovanjem demokracije in potekom stvari v Sloveniji upada v primerjavi z zadnjim merjenjem.

 Med Slovenci ima EU v največji meri pozitiven ugled, nekoliko bolj kakor med vprašanimi v EU. V največji meri – za več kot polovico vprašanih – predstavlja EU svobodo potovanja, študija in zaposlitve kjerkoli v EU, na drugem mestu jo Slovenci povezujejo s skupno valuto, evrom, Evropejci pa z vrednoto miru.

Skupne evropske politike in pobude uživajo visoko stopnjo podpore v Sloveniji, tradicionalno višjo kakor v povprečju v EU27. Najvišjo stopnjo podpore Slovenci izkazujejo pobudam, ki jih tudi sicer povezujejo s podobo EU: prost pretok državljanov Evropske unije (podpira ga okrog devet od desetih Slovencev), skupna gospodarska in monetarna unija s skupno valuto, skupna obrambna in varnostna politika ter skupna energetska politika. Podpora evropskim pobudam med Slovenci sicer rahlo upada.

Pripadnost evropskemu državljanstvu čuti več kot tri četrtine Slovencev, nekaj več kot v povprečju med Evropejci, kjer se državljana EU počuti sedem od desetih vprašanih. V zadnjem letu je občutek državljanske pripadnosti EU nekoliko upadel.

Večji del Slovencev se čuti slabo obveščenih o evropskih vprašanjih, čeprav je povprečje EU27 glede obveščenosti še nižje. Glavni posamični vir obveščanja o evropskih vprašanjih predstavlja televizija oz. programi z novicami, upoštevaje različne načine rabe spletnih strani in omrežij pa internet skupno predstavlja največji vir informiranja o evropskih vprašanjih.

Slovenci so na splošno nezaupljivi do vseh virov informacij, največji delež zaupanja uživa radio, kjer je mnenje najbolj deljeno (manjšina zaupa). Hkrati so Slovenci tudi kritični do nacionalnih medijev, ki naj ne bi zagotavljali zaupanja vrednih informacij, kljub dostopnosti različnih pogledov in informacij.

Glavne ugotovitve raziskave:

• Slovenci so večinoma zadovoljni s svojim življenjem; z 89% zadovoljnih vprašanih je Slovenija nad povprečjem Evropske unije
• Slovenci večinoma niso zadovoljni z delovanjem demokracije v Sloveniji (približno eden od treh vprašanih je zadovoljen, dva nezadovoljna), s čimer je Slovenija dokaj nizko na lestvici držav EU27.
• Med Slovenci ima EU v največji meri pozitiven ugled, nekoliko bolj kakor med vprašanimi v EU.
• Najvišjo stopnjo podpore Slovenci izkazujejo pobudam, ki jih tudi sicer povezujejo s podobo EU: prost pretok državljanov Evropske unije ter skupna gospodarska in monetarna unija s skupno valuto.
• Z vladnimi ukrepi za preprečevanje posledic pandemije vprašani v Sloveniji niso zadovoljni (zadovoljna je le slaba tretjina Slovencev), medtem ko so Evropejci razdeljeni.
• Slovenci so pretežno nezaupljivi prav do vseh virov informacij, Slovenija pa se s tem med državami uvršča na najnižja mesta na lestvici držav po zaupanju.

Pripravila: PV
Foto: Eurobarometer poročilo (posnetek zaslona)

Prispevek Eurobarometer: Slovenci zadovoljni z življenjem, ne pa tudi s stanjem demokracije in razvojem stvari je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na razpis se lahko prijavijo civilnodružbene organizacije, geografskih omejitev ni.

Rok za prijave: 15. marec 2022

Vir: CNVOS

Prispevek EIDHR: Razpis za sofinanciranje projektov na področju spodbujanja demokracije in človekovih pravic v Turčiji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na razpis se lahko prijavijo nevladne organizacije, mreže NVO, organi javnega sektorja ter neodvisne politične fundacije iz Kambodže, držav članic EU ter drugih držav upravičenk v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa. Zahteva se partnerstvo z organizacijo iz Kambodže.

Rok za prijavo: 25. februar 2022

Vir: CNVOS

Prispevek Globalna Evropa: Sofinanciranje projektov na področju zaščite človekovih pravic ter krepitve demokracije v Kambodži je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na tem interaktivnem srečanju, ki je del akcijskih dni Tech for Democracy, bomo preučili načine za ustvarjanje digitalnega okolja, ki omogoča krepitev glasu aktivne, pozitivne in v rešitve usmerjene civilne družbe. Slišali bomo neposredno aktiviste in organizacije civilne družbe, ki na novo opredeljujejo način pristopa k digitalizaciji, od spletnega učenja za avtohtono mladino v Gvatemali do naprednih digitalnih politik na Tajvanu ali varnih prostorov za spletni aktivizem na Mavriciju.

Skupaj z udeleženci bomo zbirali zgodbe in izkušnje v okviru kampanje #Let’s Talk Digital. Kampanja temelji na ugotovitvah raziskave “Towards an enabling digital environment for civil society“, ki sta jo pripravila Forus in TechSoup in ki se zavzema za vključujočo, na človekovih pravicah temelječo in demokratično obliko digitalizacije, ki bo krepila in omogočala, ne pa omejevala in zatirala.

Prijavite se tukaj

Celoten program z govorci najdete tukaj.

Prispevek Brez digitalnega prostora ni državljanskega prostora je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kompetenčni center je bil vzpostavljen za pomoč institucijam in organizacijam EU po vsej Evropi pri krepitvi njihovih zmogljivosti, za podporo projektom in politikam na področju participativne in deliberativne demokracije. Cilj je, da oblikovalci politik pri snovanju politik preučijo, kako v proces vključiti državljane.

 Podpredsednica za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica je dejala: »Novi kompetenčni center za participativno in deliberativno demokracijo izraža odločenost Evropske komisije, da sodeluje z državljani pri vprašanjih, ki so jim pomembna. Konferenca o prihodnosti Evrope Evropejcem ponuja osrednjo vlogo pri oblikovanju prihodnosti EU, vzpodbuja k obravnavam skupnih izzivov in pomaga pri določanju naših prioritet. Potekajoči evropski državljanski forumi so res edinstven način izvajanja deliberativne demokracije. Našim državljanom omogočajo vpliv, ki ni omejen le na volitve, in tako pomagajo pri krepitvi naše demokracije ter jo pripravljajo za prihodnost.«

Novi center kompetenc, ki ga upravlja Skupno raziskovalno središče, bo delal na:

• smernicah politik, vključno z nasveti in praktično podporo oblikovalcem politik pri sooblikovanju in upravljanju njihovih dejavnosti sodelovanja državljanov;
• krepitvi notranjih zmogljivosti, tudi prek izobraževalnih dogodkov;
• eksperimentiranju, vključno z pilotnimi dejavnostmi vključevanja državljanov za eksperimentiranje in inoviranje z novimi metodami;
• repozitoriju znanja in zbirki podatkov o organizacijah in projektih za vključevanje državljanov v EU ter zbirke orodij za vključevanje državljanov v znanost in oblikovanje politik;
• skupnosti in mreženju, vključno s platformo za oblikovalce politik in raziskovalce, da se povežejo in razpravljajo o svojih izkušnjah.

Poleg znanja, virov in orodij center kompetenc ponuja tudi virtualne prostore (na primer platformo za sodelovanje državljanov) in fizične prostore (kot sta prostor za sodelovanje JRC in prostor za ustvarjanje) za izmenjavo idej. Združil bo strokovnjake in praktike iz vse EU.

Kompetenčni center bo razvil tudi okvir za ocenjevanje vključenosti državljanov in posvetovalne demokracije, vključno z obsegom, v katerem so te prakse uveljavljene po vsej EU. Kompetenčni center je skladen s pobudo Evropske komisije nova spodbuda za evropsko demokracijo.

Evropska komisija si prizadeva Evropejcem nameniti močnejšo vlogo pri sprejemanju odločitev, s pobudama, kot sta Konferenca o prihodnosti Evrope in akcijski načrt za evropsko demokracijo.

 Več informacij

Pripravila: PV
Grafika: Evropska komisija

Prispevek Vzpostavljen kompetenčni center za participativno in deliberativno demokracijo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Vsak evro, ki ga Slovenija nameni za uradno razvojno pomoč, šteje. Vendar pod pogojem, da spoštuje načela trajnostnega razvoja. In kaj je trajnostni razvoj? “Trajnostni razvoj je takšen način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam.” Torej mislimo na tiste, ki pridejo za nami. Do njih imamo veliko odgovornost. V času podnebnih sprememb, ki povzročajo velike spremembe v naravi in imajo velike učinke na človeške skupnosti, je ta zahteva preživetvene narave. Za nas in tiste, ki prihajajo.

Mislili bi, da so to jasni razlogi za postavljanje pravih prioritet. Vendar je razprava o moči, potrebni za spreminjanje in prilagajanje, že tradicionalno prav to, razprava o moči. Kdo bo kaj in kako, ne da bi polagal račune drugemu, kaj šele prihodnjim rodovom.

Tako so na letošnjem Blejskem strateškem forumu na uvodni panelni razpravi voditelji vzhodnih in srednjeevropskih držav, na kateri sta sodelovala tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in evropska komisarka Dubravka Šuica naslov “Prihodnost Evrope – stati in obstati” razumeli kot vprašanje o migracijah. Da to ne sme biti stvar politik EU, marveč je to vprašanje nacionalne suverenosti: “Nihče nam ne bo govoril, kaj moramo in kako!”

Toda v času, ko znanstveniki odkrivajo vzajemno povezanost naravnih nesreč, je govoriti o nacionalni suverenosti kot magičnem odgovoru na naše težave zelo kratkovidno. Če se milo izrazimo. Suverenost je zelo zahteven koncept s svojo zgodovino in njegova raba s seboj prinese vso sedimentacijo političnih spopadov. Že etimologija besede pove, da suverenost gradi na samostojnosti in neodvisnosti od drugega.

Albin Keuc, direktor Platforme SLOGA

Bilo bi naivno, če ne bi upoštevali realnosti učinkovanja suverenosti na skoraj vseh poljih človeških dejavnosti: moja zdravstvena kartica velja samo v Sloveniji, za mojo socialno varnost na stara leta bo poskrbel nacionalni sistem solidarnosti, integracijski ukrepi predpostavljajo obvladovanje slovenščine, na ozemlju svoje države sem za oblastne organe drugih držav  nedotakljiv … Zato nas ne sme presenetiti poudarek Ursule van der Leyen v nagovoru evropskim poslancem o stanju unije, da moramo spoštovati vrednote EU v vsaki državi članici.

In to takoj povezala s porabo evropskega denarja, češ, zagotoviti moramo, da je “vsak evro in vsak cent porabljen za pravi namen in skladno z načeli vladavine prava.”

Podobno je ob dnevu demokracije izrazil generalni sekretar Organizacije združenih narodov, Antonio Guterres, da krepitev “demokracije pomeni tudi sprejemanje pristne udeležbe pri odločanju, vključno z mirnimi protesti, kar omogoči ljudem in skupnostim možnost izražanja, pri čemer so bili slednji tradicionalno izključeni.” Potrebujemo širitev prostorov civilne družbe, prostorov odgovornega in aktivnega državljanstva za trajnostni razvoj.

Vzniku takšnega prostora smo priča v Litiji, kjer so lokalne nevladne organizacije (Društvo Lojtra, Klub litijskih in šmarskih študentov ter Zavod Knof) s podporo Projekta EU Predsedovanja 2020-2022 platforme SLOGA, izvedle Festival Trajnosti 2021. Na festivalu so predstavili trajnostno ponudbo izdelkov podjetij, rokodelcev in drugih ustvarjalcev. Dobro obiskana okrogla miza o pomembnosti skupnostnih prostorov za trajnostni razvoj lokalne (in globalne) skupnosti je opozorila na pomen sodelovanja med civilno družbo, političnimi predstavniki, gospodarstveniki in drugimi akterji. Izpostavili smo pomen aktivnega državljanstva za uresničevanje trajnostnih idej.

Res je, vsako dejanje, ki upošteva načelo trajnostnega razvoja, šteje. Zato brez strahu. V vašem lokalnem okolju so gotovo še drugi, ki bodo vašo idejo podprli. Suvereno stopite v javni prostor kot svobodna državljanka ali državljan.

To je pomemben odgovor na vprašanje o prihodnosti Evrope, ki ga slovensko predsedovanje Svetu EU tako rado izpostavlja.

Albin Keuc

****

Še več komentarjev Albina Keuca:

Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: “Fit za 55” še ni enačaj za “pošteno in pravično”

Komentar: Etapna zmaga aktivnega državljanstva

Komentar: Pol milijarde evrov manj za razvojno sodelovanje v 2022?

Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Komentar: O prihodnosti Evrope je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Medtem ko se svet trudi ubežati pandemiji covida-19 in njenim posledicam, se moramo iz lekcij zadnjih 18 mesecev naučiti, kako okrepiti demokracijo pri soočanju z bodočimi krizami. To pomeni prepoznavanje in razvoj dobrih praks upravljanja v izrednih razmerah – najsi gre za krizo javnega zdravja, okolja ali finančno krizo.

Treba je odpraviti hude globalne krivice, ki jih je kriza razkrila; od vseprisotne neenakosti spolov in neustreznih zdravstvenih sistemov do neenakega dostopa do cepiv, izobrazbe, interneta in spletnih storitev. Skupaj z velikim človeškim davkom, ki ga plačujejo najbolj prikrajšani, so te vztrajne zgodovinske neenakosti tudi same grožnja demokraciji.

Krepitev demokracije pomeni tudi sprejemanje pristne udeležbe pri odločanju, vključno z mirnimi protesti, kar omogoči ljudem in skupnostim možnost izražanja, pri čemer so bili slednji tradicionalno izključeni. Utišanje žensk, verskih in etničnih manjšin, avtohtonih skupnosti, invalidov, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev ovira ustvarjanje zdravih družb. Demokracija v odsotnosti državljanskega prostora preprosto ne more preživeti, kaj šele cveteti.

Nenazadnje, varovanje demokracije pomeni postopno opustitev pooblastil in zakonov v sili, ko se najhujša pandemija umiri. Nekatere države in institucije varnostnega sektorja se zanašajo na pooblastila za nujne primere, ker ti ponujajo bližnjice. Sčasoma lahko takšna pooblastila pronicajo v pravne okvire in postanejo trajna ter s tem spodkopljejo pravno državo in izničijo temeljne svoboščine in človekove pravice, ki so temelj demokracije.

Kot sem poudaril na vrhuncu pandemije covida-19, vsaka kriza ogroža demokracijo, saj so pravice ljudi, zlasti tistih najbolj ranljivih, prehitro ignorirane. Zato je zaščita pravic v času krize ključni element mojega poziva k ukrepanju za človekove pravice.

Ob tem mednarodnem dnevu demokracije, ko gledamo onkraj pandemije covid-19, si obljubimo prihodnost, v kateri bomo prepoznali človekove pravice in vladavino prava kot temelj demokracije. Zavežimo se, da bomo obvarovali načela enakosti, sodelovanja in solidarnosti, da bomo lahko bolje prebrodili vihar bodočih kriz.

Prispevek Kako okrepiti demokracijo pri soočanju z bodočimi krizami? je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na razpis se lahko prijavijo nevladne organizacije, organi javnega sektorja ter lokalne oblasti iz držav članic EU in Gvajane. Sodelujejo lahko tudi mednarodne organizacije.

Rok za prijavo: 22. julij 2021

Vir: CNVOS

Prispevek EIDHR: Razpis za sofinanciranje projektov na področju spodbujanja demokracije in človekovih pravic v Gvajani je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na razpis se lahko prijavijo neprofitne pravne osebe iz držav članic EU, Demokratične republike Kongo in drugih AKP držav.

Rok za prijavo: 15. julij 2021

Vir: CNVOS

Prispevek DCI: Razpis za sofinanciranje projektov, ki prispevajo k utrjevanju demokracije v DR Kongo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Na razpis se lahko prijavijo nevladne organizacije iz držav članic EU in Gambije. Zahteva se partnerstvo z organizacijo iz Gambije.

Rok za prijavo:  8. september 2021

Vir: CNVOS

Prispevek EDF: Spodbujanje ekonomskega razvoja, demokracije, varnosti ter stabilnosti v Gambiji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V Sloveniji ima Evropska unija pozitiven ugled za več kot polovico vprašanih, ugotavlja danes objavljena raziskava. Da pandemija pušča močan pečat v življenjih Evropejcev, razkrivajo odgovori na vprašanje o dveh najpomembnejših zadevah, s katerima se trenutno soočata Slovenija in EU. Na obeh ravneh državljani kot najpomembnejši zadevi izpostavljajo zdravstveno problematiko in gospodarsko situacijo.

Slovenci so med vsemi državljani Evropske unije najmanj zadovoljni z delovanjem demokracije v lastni državi; s tem je zadovoljnih le četrtina vprašanih (25 %). Tudi na ravni EU27 je v povprečju zaznati rahel upad zadovoljstva z delovanjem demokracije, je pa več Evropejcev z delovanjem demokracije v lastni državi zadovoljnih kakor nezadovoljnih.

Identiteta državljana EU je močno prisotna v zavesti prebivalcev vseh članic, saj državljansko pripadnost EU v povprečju čuti skoraj tri četrtine vprašanih, pri čemer je občutek državljanske pripadnosti EU med Slovenci še posebej močno izražen (82 %).

Po mnenju Slovencev slovenski mediji zagotavljajo zaupanja vredne informacije (59 %, v EU27 62 %). Še nekoliko večji delež vprašanih ocenjuje, da slovenski mediji zagotavljajo raznolikost pogledov in informacij (65 % Slovencev, 70% Evropejcev).

Standard Eurobarometer 94 – Winter 2020-2021

Raziskavo Eurobarometer 94 (zima 2020-2021) za Slovenijo lahko prenesete na tej povezavi.

Pripravila: PV

Foto: Canva

Prispevek Evrobarometer: Slovenci najmanj zadovoljni z delovanjem demokracije v državi je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

NED podpira projekte s področja spodbujanja, razvoja in utrjevanja demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic, vključno s podporo neodvisnim medijem. Podpirajo predvsem aktivnosti v državah v tranziciji ter v avtoritarnih državah.

Na razpis se lahko prijavijo NVO, ki so aktivne na področju, ki je predmet razpisa, ter izpolnjujejo druge razpisne pogoje.

Rok za prijavo: 25. junij 2021

Vir: CNVOS

Prispevek NED: Poziv k predložitvi predlogov projektov za naslednji krog financiranja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.