V sklopu projekta Z globalnim učenjem do globalnih ciljev II je začel izhajati dvomesečni e-novičnik s področja globalnega učenja za izobraževalce. Izobraževalce vabimo, da se nanj naročijo in tako novosti prejmejo v svoj e-poštni nabiralnik.

Novice s področja trajnostnega razvoja, globalnega učenja, VITR (vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj) in ciljev trajnostnega razvoja, so namenjene strokovnim delavcem ter delavkam na področju vzgoje in izobraževanja, vključno z izobraževalci ter vzgojitelji v neformalnem sektorju ter izobraževalci odraslih.

PRIJAVA NA NOVIČNIK je možna na povezavi http://eepurl.com/isx6LE ali prek QR kode.

Pripravila: PV

E-novičnik s področja globalnega učenja za izobraževalce omogoča projekt Z globalnim učenjem do globalnih ciljev II, ki ga, skupaj s partnerji in izvajalci izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Izobraževalci, prijavite se na naš tematski e-novičnik! je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Indeks enakosti spolov 2022 razkriva (pre)počasen napredek je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Zgodbe Najboljših novic iz sveta, med njimi tudi tokrat zgodbe projektov slovenskih nevladnih organizacij, nosijo pozitivna sporočila o številnih prizadevanjih za trajnostno usmerjen svet, ki je vedno bolj povezan in soodvisen. Letošnja izdaja je posvečena 16. cilju trajnostnega razvoja: miru, pravičnosti in močnim institucijam.

Od zgodb Nobelovih nagrajencev za mir do uspehov slovenskih nevladnih organizacij
V časopisu lahko preberemo zgodbe petih dobitnikov Nobelove nagrade, uspešnih obrazov miru – Malale Youzafazai, Wangari Muta Maathai, Ala Gora, Juana Manuela Santosa, Dmitrija Andrejeviča Muratova. Časopis razkriva, kako uspešni smo pri odpravi smrtne kazni in zakaj sta mir in okolje neločljivo povezana.

Vključene so tudi zgodbe domačih uspehov. Slovenske nevladne organizacije že najmlajše poučujejo o miroljubnih družbah prek delavnic. Pripomogle so k strožji zakonodaji za preprečevanje korupcije in pranja denarja. Nevladne organizacije so za svoje delo pri vzpostavljanju globalnih zavezništev za izboljšanje preglednosti globalnega finančnega sistema bile v začetku leta 2022 prepoznane z nominacijo za Nobelovo nagrado za mir, za delo na področju varstva demokracije pa so prejele nagrado Državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament.

Dostojno življenje za vse rodove
Prek Najboljših novic iz sveta želimo posredovati dobre novice o resničnih dosežkih razvojnega sodelovanja, ki jih več kot 15 let soustvarja tudi Slovenija. Z mednarodnim razvojnim sodelovanjem prispevamo k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju. Hkrati prevzemamo soodgovornost za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti in doseganje trajnostnega razvoja povsod v svetu.

Z uresničitvijo 17 univerzalnih ciljev agende za trajnostni razvoj, ki smo jih sprejeli kot članica OZN, želimo doseči mir in varnost, blaginjo ter dostojno življenje za današnje in prihodnje rodove. Trajnostni razvoj v vseh treh razsežnostih – družbeni, gospodarski in okoljski – je skupna odgovornost nas vseh. Najboljše novice iz sveta želijo pomagati ljudem, da dosežejo bolj raznolik pogled na svet. Verjamemo, da znanje ustvarja upanje, to pa prinaša motivacijo za ukrepanje. Želimo, da bi globalne cilje poznalo čim več ljudi. Ko namreč ljudje cilje poznajo, lahko zahtevajo odgovornost od političnih voditeljev in zagotovijo, da uresničujejo dane zaveze. Več ljudi, kot je seznanjenih z napredkom in rešitvami, ki jih ima svet že na voljo, več jih lahko prispeva k uporabi teh rešitev.

Najboljše novice iz sveta v slovenščini beremo že sedmič
Projekt z izvirnim naslovom »World’s Best News« se je leta 2010 razvil na Danskem in je zgleden primer konstruktivnega novinarstva ter prostovoljskega angažiranja pri širjenju pozitivnih informacij o ključnih razvojnih temah. V nekaj letih se je razširil v številne evropske države. Najboljše novice iz sveta so v Sloveniji v sloveščini izšle sedemkrat – leta 2015, 2016, 2019 (dve izdaji), 2020, 2021 in 2022. Zadnjih pet izdaj vključuje uspešne zgodbe slovenskih nevladnih organizacij.

Preberite celotne Najboljše novice iz sveta 2022 ali pobrskajte po dodatnih vsebinah na spletni strani.

Nekatere pretekle izdaje:

• Najboljše novice iz sveta 2021
• Najboljše novice iz sveta 2020
• Najboljše novice iz sveta na temo podnebnih sprememb
• Najboljše novice iz sveta na temo enakosti spolov

SPOROČILO ZA JAVNOST: https://climateofchange.info/slovenia/wp-content/uploads/sites/10/2022/09/sloga-najboljse-novice-iz-sveta-2022-sporocilo-za-javnost.pdf

Najboljše novice iz sveta 2022 so del projekta Climate of Change, ki ga financirata Ministrstvo RS za zunanje zadeve in Evropska unija. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Vlade Republike Slovenije in/ali EU.

Prispevek Najboljše novice iz sveta letos posvečene miru, pravičnosti in močnim institucijam je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Prispevek Evropski teden trajnostnega razvoja 2022 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Podatki iz poročila kažejo, da je EU v zadnjih petih letih dosegla napredek pri večini ciljev v skladu s prednostnimi nalogami Komisije na ključnih področjih politik, kot so evropski zeleni dogovor, digitalna strategija in akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic. Pri nekaterih ciljih je bil napredek sicer hitrejši kot pri drugih, do odstopanja od ciljev trajnostnega razvoja pa je prišlo le na nekaj specifičnih področjih.

Glavne ugotovitve

Poročilo kaže, da je EU v zadnjih petih letih pri petih ciljih trajnostnega razvoja dosegla znaten napredek, pri večini drugih pa zmeren napredek. V nadaljevanju so povzete glavne ugotovitve.

• EU je tako kot v prejšnjih letih najbolj napredovala pri spodbujanju miru in osebne varnosti na svojem ozemlju ter izboljšanju dostopa do pravnega varstva in zaupanja v institucije (cilj trajnostnega razvoja 16). Delež prebivalstva EU, ki poroča o kaznivih dejanjih, nasilju in vandalizmu v svoji soseski, se je s 13,2 % leta 2015 zmanjšal na 10,9 % leta 2020. Poleg tega se je delež prebivalstva EU, ki meni, da je pravosodni sistem v njihovi državi dovolj neodvisen, med letoma 2016 in 2021 povečal za 4 odstotne točke (s 50 % na 54 %).
• Znaten napredek je bil dosežen tudi pri ciljih zmanjševanja revščine in socialne izključenosti (cilj trajnostnega razvoja 1), gospodarstva in trga dela (cilj trajnostnega razvoja 8), čiste in cenovno dostopne energije (cilj trajnostnega razvoja 7) ter inovacij in infrastrukture (cilj trajnostnega razvoja 9). Razpoložljivi podatki glede odpravljanja revščine (cilj trajnostnega razvoja 1) se sicer delno nanašajo na obdobje pred pandemijo in zato njenega učinka še ne zajemajo v celoti.
• Na ugodno oceno cilja trajnostnega razvoja 7 je močno vplivalo občutno zmanjšanje porabe energije v letu 2020 (8 % manj v primerjavi z letom 2019) zaradi omejitev javnega življenja in manjše gospodarske aktivnosti v povezavi s COVID-19. EU je tako lahko dosegla cilj povečanja energijske učinkovitosti za leto 2020, glede na dosedanji napredek pa se tudi zdi, da je na dobri poti, da doseže cilj za leto 2030. Poleg tega uporaba energije iz obnovljivih virov stalno narašča, saj se je njen delež od leta 2005 podvojil. Do leta 2020 je energija iz obnovljivih virov predstavljala 22,1 % bruto porabe končne energije. Vendar uvoz fosilnih goriv še vedno pokriva več kot polovico povpraševanja po energiji v EU, manjša poraba energije, zabeležena v letu 2020, pa je verjetno začasna.
• Prav tako je na napredek pri doseganju cilja trajnostnega razvoja 8 glede gospodarstva in trga dela, kot kažejo zadnji razpoložljivi podatki iz leta 2021, pozitivno vplivala močna gospodarska rast in uspešnost trga dela v preteklem letu. Stopnja delovne aktivnosti se je na primer leta 2021 zvišala na 73,1 %, s čimer je presegla celo raven pred pandemijo.
• Zmeren napredek je bil dosežen pri ciljih na področju zdravja in dobrega počutja (cilj trajnostnega razvoja 3), življenja v vodi (cilj trajnostnega razvoja 14), enakosti spolov (cilj trajnostnega razvoja 5), trajnostnih mest in skupnosti (cilj trajnostnega razvoja 11), zmanjšanja neenakosti (cilj trajnostnega razvoja 10), odgovorne porabe in proizvodnje (cilj trajnostnega razvoja 12), kakovostnega izobraževanja (cilj trajnostnega razvoja 4), podnebnih ukrepov (cilj trajnostnega razvoja 13) in odprave lakote (cilj trajnostnega razvoja 2).
• Napredek EU na področju partnerstev (cilj trajnostnega razvoja 17) ter čiste vode in sanitarne ureditve (cilj trajnostnega razvoja 6) je bil na splošno ocenjen kot nevtralen, kar pomeni, da je bil razvoj pri teh dveh ciljih skoraj v enaki meri trajnosten in netrajnosten.
• V zadnjih petih letih je bilo rahlo odstopanje od ciljev trajnostnega razvoja opaženo pri življenju na kopnem (cilj trajnostnega razvoja 15), kar kaže, da so ekosistemi in biotska raznovrstnost še vedno pod pritiskom zaradi človekovih dejavnosti. Medtem ko so se gozdna in kopenska zavarovana območja v EU nekoliko povečala, se je pritisk na biotsko raznovrstnost še izostril. Splošno razširjene ptice so na primer kazalnik biotske raznovrstnosti, saj številne od njih za razmnoževanje in prehranjevanje potrebujejo posebne habitate, ki so pogosto dom tudi za številne ogrožene rastlinske in živalske vrste. Po ocenah se je število splošno razširjenih ptic od leta 2000 zmanjšalo za 10 %. Po letih upadanja pa se zdi, da se je njihovo število začelo stabilizirati.

Sklop kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja EU se pregleda vsako leto. Kazalnik, določen za poročilo za leto 2022, je bil pregledan zaradi uskladitve z osmim okoljskim akcijskim programom in novimi cilji iz akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic. Izboljšana je bila tudi analiza učinkov prelivanja, pri čemer so zajeti emisije CO₂, odtis na zemljišča, odtis materialov in bruto dodana vrednost, ki jo potrošnja v EU ustvari zunaj EU. Poročilo poleg tega vključuje posebno analizo učinka COVID-19 na cilje trajnostnega razvoja.

Cilji trajnostnega razvoja so že dolgo v središču oblikovanja evropskih politik, imajo trdno podlago v evropskih pogodbah ter so vključeni v ključne projekte, sektorske politike in pobude Komisije Ursule von der Leyen. Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 ter njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih Združeni narodi sprejeli septembra 2015, so dali nov zagon svetovnim prizadevanjem za doseganje trajnostnega razvoja. EU je v celoti zavezana uresničevanju Agende 2030 in njenemu izvajanju, kot je navedeno v evropskem zelenem dogovoru in delovnem dokumentu služb Komisije „Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ZN – celovit pristop“.

Danes objavljeno poročilo je šesto letno poročilo o spremljanju, ki jih je Eurostat začel objavljati leta 2017. Poročilo temelji na sklopu kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja EU, ki je bil razvit za spremljanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v okviru EU. Namen poročila o spremljanju ciljev trajnostnega razvoja je predstaviti objektivno oceno, ali je EU glede na izbrane kazalnike – v obdobju zadnjih pet in 15 let – napredovala pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

Trendi kazalnikov se ocenjujejo na podlagi njihove povprečne letne stopnje rasti v zadnjih petih letih. Pri 22 kazalnikih s kvantitativnimi cilji EU se oceni napredek pri doseganju teh ciljev. Gre predvsem za cilje na področju podnebnih sprememb, porabe energije in izobraževanja. Vsi ostali kazalniki se ocenijo glede na usmeritev in hitrost sprememb.

Pripravila: PV

Prispevek Evropska unija napreduje pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Misija Mesta bo prejela 360 milijonov evrov za obdobje 2022–2023, da bi utrla pot raziskavam in inovacijam, ki bodo prispevale k podnebni nevtralnosti do leta 2030. Ukrepi bodo obravnavali čisto mobilnost, energijsko učinkovitost in zeleno urbanistično načrtovanje, omogočili pa bodo tudi skupne pobude in okrepitev sodelovanja v sinergijah z drugimi programi EU.

Izbrana mesta bodo morala pripraviti tako splošni načrt za podnebno nevtralnost v vseh sektorjih, od energetike in stavb do ravnanja z odpadki in prometa, kot povezane naložbene načrte. V postopek bodo vključeni državljani, raziskovalne organizacije in zasebni sektor.

Ta mesta bodo kot eksperimentalna in inovacijska središča v pomoč vsem drugim pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Njihova vloga bo torej zelo pomembna, saj na mestnih območjih živi 75 % državljank in državljanov EU. Na svetovni ravni mesta porabijo več kot 65 % vse energije in so odgovorna za več kot 70 % emisij CO₂.

Za sodelovanje v misiji se je prijavilo 377 mest. V 100 izbranih mestih, ki so bila predstavljena danes, živi 12 % prebivalstva EU.

Komisija je misijo za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 začela izvajati septembra 2021 s sprejetjem sporočila o misijah EU, ki je sledilo odobritvi izvedbenih načrtov posameznih misij poleti 2021. Poleg misije Mesta potekajo še štiri misije EU, ki obravnavajo svetovne izzive na področjih prilagajanja podnebnim spremembam, obnove naših oceanov in voda, zdravih tal in raka. Namenski program dela za misije programa Obzorje Evropa je bil objavljen 15. decembra 2021.

Misije so novost programa Obzorje Evropa in podpirajo prednostne naloge Komisije, kot so evropski zeleni dogovor, Evropa, pripravljena na digitalno dobo, evropski načrt za boj proti raku, gospodarstvo za ljudi in novi evropski Bauhaus. Npr. misija Podnebje je že konkreten element nove strategije za prilagajanje podnebnim spremembam, misija Rak je del načrta za boj proti raku, misija Tla pa je vodilna pobuda dolgoročne vizije za podeželska območja EU.

Več informacij

Pripravila: PV

Prispevek Misija EU za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Davida Attenborougha so nagradili za dolgoletna prizadevanja za varstvo okolja, ki jih je predstavil v svojih dokumentarnih filmih in knjigah.

Attenborough je svoj glas posodil številnim nagrajenim dokumentarcem o naravi, zadnja leta pa svoj zvezdniški status uporablja predvsem za ozaveščanje in boj proti podnebnim spremembam ter izumiranju vrst. Posebej priljubljen je med mladimi.

UNEP je nagrado borca za Zemljo uvedel leta 2005, podeljujejo pa jo vsako leto. Nagrada služi kot priznanje za izredno požrtvovalnost pri varstvu okolja, podeljujejo pa jo predvsem javnim osebnostim iz sveta politike, gospodarstva in civilne družbe.

Pripravila: PV

Prispevek Davidu Attenboroughu podelil naziv borca za Zemljo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V prvem delu priročnika so predstavljeni globalno učenje, Mreža za globalno učenje Centra Sever-Jug Sveta Evrope, Agenda 2030 za trajnostni razvoj in cilji trajnostnega razvoja. Slednji so predstavljeni v petih sklopih: ljudje, planet, blaginja, mir, partnerstvo.

Drugi del priročnika se osredotoča na Teden globalnega učenja, vsakoletni dogodek, ki poteka tretji teden v novembru. Gre za skupno pobudo, ki se izvaja v partnerstvu z organizacijami in posamezniki iz velikega števila evropskih držav in držav članic Centra Sever-Jug. To je tudi priložnost za počastitev dela, ki so ga med letom opravili izobraževalci in praktiki, ter za promocijo globalnega učenja kot pristopa in orodja za spodbujanje solidarnosti, medkulturnega dialoga ter vrstniškega učenja, trajnostnega življenjskega sloga in trajnostnega razvoja. Namenjen je podpori izobraževalcem pri snovanju, uresničevanju in izvajanju pobud globalnega učenja ter učnih dejavnosti. Vsebuje praktična orodja in zunanje povezave do gradiv.

V razdelku Viri so zbrane pomembnejše povezave do programov, spletnih mest, organizacij, orodij in gradiv.

Priročnik TGU SLOGA 2022

Pripravila: PV

Priročnik je izšel v sklopu aktivnosti projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«. Projekt financira Evropska unija in izvajajo Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih organizacij (VENRO), Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij (Plataforma ONGD), SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, ter Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (CONCORD). Projektne aktivnosti v Sloveniji sofinancirata Evropska unija, Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za javno upravo (iz Sklada za nevladne organizacije). Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev. 

Prispevek Nov priročnik za izvajalce Tedna globalnega učenja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Začenja se leto 2022, ki je bilo razglašeno za evropsko leto mladih, v okviru katerega današnja raziskava poudarja stališča mladih evropskih državljanov in državljank o izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija, in ključno vlogo mladih na konferenci o prihodnosti Evrope.

Ugotovitve razkrivajo, da 91 % mladih, starih od 15 do 24 let, meni, da lahko boj proti podnebnim spremembam pripomore k izboljšanju njihovega zdravja in dobrega počutja, medtem ko se v starostni skupini 55 let ali več s tem strinja 84 % vprašanih. Trditev je podprlo 87 % vseh vprašanih v EU ter 90 % vseh vprašanih v Sloveniji.

Podatki kažejo veliko podporo ciljem evropskega zelenega dogovora. Skoraj vsak drugi prebivalec ali prebivalka Evrope (49 %) je mnenja, da so podnebne spremembe glavni svetovni izziv za prihodnost EU, s čimer se strinja 46 % anketiranih Slovencev.

Da je treba povečati delež energije iz obnovljivih virov v našem gospodarstvu in povečati energetsko učinkovitost, meni 88 % anketiranih Evropejcev in 94 % anketiranih Slovencev. 80 % vprašanih v EU ter 86 % vprašanih v Sloveniji se strinja, da je pomembno, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina.

Drugi prihodnji svetovni izzivi, na katere so opozorili anketiranci, vključujejo zdravje (34 % v EU) ter prisilne migracije in razseljevanje (30 % v EU). S prvo trditvijo se strinja 42 % anketiranih Slovencev, z izzivi prisilne migracije in razseljevanja pa 27 %.

Raziskava kaže tudi, da se 81 % vprašanih v EU ter 84 % vprašanih v Sloveniji strinja, da so zadovoljni z življenjem v EU. Na ravni EU 68 % vprašanih meni, da je EU območje stabilnosti v nemirnem svetu. Trditev je podprlo 71 % vprašanih Slovencev.

Posebni Eurobarometer o prihodnosti Evrope (Jan 2022)
Eurobarometer – Javno mnenje v Evropski uniji

Več informacij

Pripravila: PV
Foto: Eurobarometer št. 517

Platforma SLOGA je partner projekta #ClimateOfChange, ki ga sooblikuje in izvaja 16 evropskih organizacij civilne družbe. Cilj projekta je prispevati k dvigu ozaveščenosti evropskih državljanov in njihovega kritičnega razumevanja migracij, ki jih povzročajo podnebne spremembe kot eden največjih izzivov današnjega soodvisnega sveta. Projekt sofinancirata Razvojni program Evropske komisije za izobraževanje in ozaveščanje (DEAR) in Ministrstvo za zunanje zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Evropske unije in/ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Evropejci in Evropejke menijo, da so podnebne spremembe največji izziv za EU je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Kateri so ključni izzivi mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči? Je predsedovanje Svetu Evropske unije priložnost za krepitev udejanjanja ciljev trajnostnega razvoja na ravni EU in v okviru zunanjega delovanja Unije? Katere teme bi morali mednarodna skupnost in Slovenija prednostno naslavljati, da bi zagotovili trajnostno okrevanje po pandemiji covid-19, ki v središče postavlja ljudi? Zakaj so partnerstva med MZZ in nevladnimi organizacijami na področju globalnega učenja in ozaveščanja pomembna? Kakšne ukrepe bi morali sprejeti deležniki za izboljšanje globalnih kompetenc slovenskih otrok in mladih?

Cilji trajnostnega razvoja predstavljajo skupno agendo za zagotavljanje dostojnega življenja vsake posameznice in posameznika ob upoštevanju medgeneracijske solidarnosti in planetarnih meja.

SDG talks so niz pogovorov o ciljih trajnostnega razvoja in kakovostnem izobraževanju. Pogovori so organizirani v okviru projekta Bridge 47. Projektni konzorcij 15 partnerjev si prizadeva krepiti povezovanje ljudi in mobilizirati civilno družbo po vsem svetu, da bi s pomočjo globalnega učenja odigrala svojo vlogo pri zavzemanju za globalno pravičnost in odpravljanju revščine.

Platforma SLOGA je organizirala pogovor v sodelovanju z Društvom za Združene narode za Slovenijo s ciljem promocije ciljev trajnostnega razvoja in globalnega učenja v desetletju za ukrepanje.

OGLEJTE SI ŠE DRUGE SDG TALKS:

• SDG Talks: Gašper Hrastelj, Urad za UNESCO in Zvonka Pangerc Pahernik, Andragoški center Slovenije
• SDG Talks s prof. dr. Majo Bučar iz Fakultete za družbene vede
• SDG Talks: Martin Nesirky, UNIS Vienna

Pripravila: PV

Projekt Bridge 47 sooblikuje in izvaja 15 evropskih in globalnih organizacij civilne družbe, med njimi je tudi platforma SLOGA. Namen projekta je mobilizacija civilne družbe, da s pomočjo globalnega učenja prispeva k pravičnosti in izkoreninjenju revščine po svetu. Projekt Bridge 47 sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Izražena stališča ne predstavljajo stališč Vlade Republike Slovenije ali EU.

Prispevek SDG Talks: mag. Nataša Adlešič Barba, MZZ je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Sprejeti ukrep bo stopil v veljavo čez dve leti.

Svinec je zelo strupena snov, ki se sprošča v okolje in onesnažuje tla in vodo. Vsako leto se iz svinčenih izstrelkov v mokrišča izpusti od 4000 do 5000 ton svinca. Na voljo so cenovno dostopne alternative, na primer izstrelki iz jekla, ki trenutno stanejo približno enako kot svinčene krogle.

***

V najboljših novicah iz sveta 2020 smo zapisali tudi dobro novico o kalifornijskih kondorjih.

Prispevek Ukrepi za zaščito ptic pred svincem je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V natečaju so bili kot ključni ocenjevalni kriteriji navedeni izvirnost, povezanost z razpisano tematiko in sporočilnost. Sodelovali so lahko mladi v starosti od 12 do 29 let. Natečaj je bil razdeljen na dva sklopa: literarni natečaj in fotografski natečaj.

Na literarni natečaj je prispelo 22 del. Prispeli izdelki v vsakem sklopu so bili razdeljeni na tri starostne skupine: osnovnošolke_ ci, srednješolci_ke ter mladi do 29. leta. Izbirna komisija v sestavi dr. Sonja Merljak Zdovc, Tjaša Volmut, Luka Hiti (Društvo za ZN za Slovenijo), Patricija Virtič (Bridge 47) in Adriana Aralica (Platforma SLOGA) je izbrala najboljša literarna dela.

Na podlagi točkovanja izbirne komisije so bila na literarnem natečaju nagrajena naslednja dela:

starostna skupina: osnovna šola

• »Moje razmišljanje o vključujočem izobraževanju« avtorice Sanje Obrovnik

starostna skupina: srednja šola

• »Vključujoče izobraževanje« avtorice Ane Kovačič
• »Mozaik človeštva« avtorja Mihe Lazića
• »Vključujoče razmišljanje« avtorice Nike Osolin

starostna skupina: mladi

• »Kot družba se moramo trajnostno prevzgojiti« avtorja Gašperja Cvetiča
• »Dolgotrajne implikacije vključujočega izobraževanja« avtorice Lucije Ivanuša
• »Vojaki prihodnosti« avtorja Izaka Miklavčiča
• »Emancipatorni potencial vključujočega izobraževanja« avtorja Matije Pušnika

Nagrado za najizvirnejše delo literarnega natečaja je izbirna komisija zaradi sporočilnosti in izvirnosti podelila literarnemu delu »Sami so si krivi« avtorice Erike Kum.

Prav tako se je izbirna komisija odločila s posebno nagrado komisije za izvirnost nagraditi delo »Gjek, duj, trin« avtorja Marcela Baranje.

Nagrajena dela bodo objavljena tudi v publikaciji, ki bo izšla konec januarja 2021. V njej bodo objavljena tudi nagrajena dela fotografskega sklopa.

Mladinski natečaj sta soorganizirata Platforma SLOGA in Društvo za Združene narode za Slovenijo v okviru projekta Bridge 47. Natečaj je potekal v sklopu s proslavo ob dnevu človekovih pravic, na katerem je bil slavnostni govorec Peter Svetina, Varuh človekovih pravic RS.

Pripravila: PV

Projekt Bridge 47 sooblikuje in izvaja 15 evropskih in globalnih organizacij civilne družbe, med njimi je tudi platforma SLOGA. Namen projekta je mobilizacija civilne družbe, da s pomočjo globalnega učenja prispeva k pravičnosti in izkoreninjenju revščine po svetu. Projekt Bridge 47 sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Prispevek Rezultati literarnega natečaja pokazali, da je mladim mar za vključujoče izobraževanje je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.