Po podatkih OZN v letu 2026 nujno humanitarno pomoč potrebuje kar 239 milijonov ljudi, zato se ADRA Slovenija ponovno pridružuje pozivu #ActForHumanity – Ukrepajmo za človečnost, ki poudarja potrebo po zaščiti humanitarnih delavcev in civilistov, spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, ugotavljanju odgovornosti za napade ter zagotavljanju zadostnih sredstev za življenjsko pomembno pomoč.

»Humanitarnost ni samo odziv ob velikih nesrečah, o katerih poročajo mediji. Je vsakodnevna odločitev, da človeka v stiski ne spregledamo. Humanitarni delavci in prostovoljci v najtežjih okoliščinah ohranjajo upanje, varujejo dostojanstvo in pogosto rešujejo življenja. Zato je pomembno, da jih zaščitimo in podpremo ter se tudi sami vprašamo, kaj lahko storimo za človeka ob sebi. Vsaka donacija, vsaka ura prostovoljskega dela in vsak glas za spoštovanje človekovega dostojanstva je dejanje človečnosti,« je ob svetovnem dnevu humanitarnosti poudarila Ana Marija Tomić, programska vodja Humanitarnega društva ADRA Slovenija.

Humanitarnost potrebuje ljudi

Humanitarna pomoč ni mogoča brez zaposlenih, prostovoljcev, donatorjev, lokalnih partnerjev in skupnosti, ki so se pripravljeni povezati ter pomagati.

Prostovoljci pogosto pomagajo pri razdeljevanju pomoči, čiščenju in obnovi poškodovanih domov, organizaciji zbiralnih akcij, prevozu materiala ter neposredni podpori ljudem v stiski. Donatorji omogočajo, da se pomoč zagotovi takrat, ko je najpotrebnejša, lokalni partnerji pa prispevajo poznavanje okolja in potreb prebivalstva.

Vsak od teh členov je pomemben. Humanitarno delovanje namreč ni le pomoč od zunaj, temveč sodelovanje z ljudmi, ki jih je kriza prizadela. Njegov namen ni samo zagotoviti hrano, vodo, bivališče ali druge osnovne potrebščine, ampak človeku omogočiti, da ponovno pridobi občutek varnosti, samostojnosti in dostojanstva.

Humanitarne potrebe ostajajo izjemne

Leto 2025 so zaznamovali veliki rezi v humanitarnih programih in rekordno število smrtonosnih napadov na humanitarne delavce, medtem ko vojne in druge krize še naprej povzročajo razseljevanje milijonov ljudi ter številne civilne žrtve.

Humanitarne organizacije se ob naraščajočih potrebah spoprijemajo s pomanjkanjem finančnih sredstev, omejevanjem dostopa do prizadetih območij in vse večjo nevarnostjo za osebje ter prostovoljce. Zaščita civilnega prebivalstva in ljudi, ki zagotavljajo pomoč, zato ostaja ena najpomembnejših zahtev mednarodne humanitarne skupnosti.

ADRA Slovenija pomaga, ko se človeku poruši svet

Humanitarno društvo ADRA Slovenija je del globalne mreže humanitarnih in razvojnih organizacij. Svoje programe izvaja na področjih zdravja, izobraževanja, migracij, odziva na krize in naravne nesreče, globalnega učenja ter mednarodnega razvojnega sodelovanja. Temelj njenega delovanja je vračanje dostojanstva ljudem ter ustvarjanje trajnih sprememb v življenju posameznikov in skupnosti.

ADRA Slovenija se na potrebe ljudi odziva tako doma kot v tujini. V Sloveniji pomaga posameznikom in družinam, ki se zaradi nenadne smrti družinskega člana, nesreče, bolezni ali drugega kriznega dogodka znajdejo v težkem položaju. Pomoč lahko vključuje vrednostne kartice za nakup hrane in higienskih pripomočkov, material ali storitve za okrevanje po kriznem dogodku in delno kritje stroškov obnove. Vsako leto družinam pomagajo z nakupom šolskih potrebščin.

Ob naravnih nesrečah se ADRA Slovenija odzove z zbiranjem finančne in materialne pomoči, vključevanjem prostovoljcev, pomočjo pri čiščenju in obnovi domov ter neposredno podporo prizadetim gospodinjstvom. Pomemben del njenega dela so tudi pomoč beguncem in migrantom, psihosocialna podpora, pomoč pri vključevanju v novo okolje in prizadevanja za ponovno združevanje družin.

Kadar se večje humanitarne krize zgodijo zunaj Slovenije, se ADRA Slovenija poveže z lokalnimi organizacijami v mednarodni mreži ADRA. Takšen način dela omogoča, da je pomoč usklajena z dejanskimi potrebami prebivalstva, prilagojena lokalnemu okolju in dostavljena prek ljudi, ki skupnosti dobro poznajo.

Humanitarno delo ADRA Slovenija se ne konča z neposredno pomočjo. Organizacija izvaja tudi razvojne in izobraževalne projekte, s katerimi prispeva k zmanjševanju revščine in neenakosti, izboljšanju zdravja, dostopu do izobraževanja, krepitvi moči žensk in krepitvi odpornosti skupnosti. Deluje s prepričanjem, da morajo imeti vsi ljudje možnost živeti varno, dostojanstveno in izpolnjujoče življenje.

Dan spomina, priznanja in ozaveščanja

Svetovni dan humanitarnosti ima trojni namen: počastiti spomin na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem svojega dela izgubili življenje, izraziti priznanje humanitarnim delavcem, ki svoje delo še vedno opravljajo, in krepiti zavedanje javnosti o pomenu humanitarnega delovanja ter mednarodnega sodelovanja.

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je 19. avgust za svetovni dan humanitarnosti razglasila leta 2008. Datum je bil izbran v spomin na bombni napad na sedež OZN v hotelu Canal v Bagdadu 19. avgusta 2003. V napadu je umrlo 22 ljudi, med njimi posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za Irak Sérgio Vieira de Mello.

Človečnost se začne z odločitvijo

Svetovni dan humanitarnosti nas opominja, da solidarnost ni nekaj samoumevnega. Potrebuje ljudi, ki so se pripravljeni odzvati, organizacije, ki znajo pomoč učinkovito usmeriti, in skupnosti, ki stopijo skupaj.

ADRA Slovenija bo tudi v prihodnje pomagala ljudem v stiski, se odzivala ob krizah in naravnih nesrečah ter izvajala programe, ki posameznikom in skupnostim omogočajo varnejšo in dostojnejšo prihodnost.

Prispevek Človečnost v dejanjih: ADRA Slovenija ob svetovnem dnevu humanitarnosti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

»Mladi niso samo prihodnost, ampak pomemben del sedanjosti. V svoje skupnosti prinašajo znanje, ustvarjalnost, pogum in pripravljenost za delovanje. Zato ni dovolj, da jih poslušamo le ob posebnih priložnostih. Zagotoviti jim moramo varen prostor, podporo in resnične možnosti za sodelovanje ter soodločanje. Pri ADRA Slovenija želimo mlade spodbujati, da prepoznajo svojo moč in jo uporabijo za pomoč drugim ter ustvarjanje pravičnejše in bolj vključujoče družbe,« je ob mednarodnem dnevu mladih poudarila Katja Kotnik, predsednica Humanitarnega društva ADRA Slovenija.

Prostor za glas, znanje in delovanje mladih

Delo z otroki in mladimi predstavlja pomemben del programov ADRA Slovenija. Organizacija jih vključuje v aktivnosti na področjih izobraževanja, globalnega učenja, aktivnega državljanstva, prostovoljstva in mednarodnega razvojnega sodelovanja ter jih spodbuja k razumevanju sveta in aktivnemu delovanju v svojih skupnostih.

V okviru globalnega učenja ADRA Slovenija izvaja delavnice, na katerih mladi raziskujejo cilje trajnostnega razvoja, človekove pravice, solidarnost, enake možnosti in medsebojno odgovornost ter razmišljajo o tem, kako lahko tudi sami prispevajo k bolj pravični, vključujoči in trajnostni družbi. Namen teh aktivnosti ni zgolj posredovanje znanja, ampak krepitev sposobnosti mladih za odgovorno in dejavno sodelovanje v družbenem življenju.

Mladi niso le udeleženci, ampak soustvarjalci

ADRA Slovenija mlade vključuje tudi v ustvarjalne, prostovoljske in mednarodne aktivnosti. Mladi iz programa PUM-O Radovljica in Mladinskega dnevnega centra KamRa so denimo sodelovali pri poslikavi panjskih končnic, namenjenih ozaveščanju v okviru razvojnega projekta v Severni Makedoniji. S svojim ustvarjalnim delom so povezali lokalno sodelovanje, skrb za okolje in razumevanje mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Tudi v projektu ADRA Slovenija v Zambiji so mladi vključeni v praktično izobraževanje s področja trajnostnega čebelarstva in razvoja možnosti za pridobivanje dohodka. Projekt krepi znanje, samostojnost in odpornost gospodinjstev, pri čemer posebno pozornost namenja vključevanju žensk in mladih.

Pomembna možnost za vključevanje mladih je tudi prostovoljstvo. Prostovoljci podpirajo humanitarne, socialne, izobraževalne in razvojne programe ADRA Slovenija, sodelujejo pri aktivnostih za otroke in družine ter se vključujejo v odzive ob naravnih nesrečah in drugih krizah. Ob tem ne pomagajo le drugim, ampak pridobivajo izkušnje, razvijajo občutek odgovornosti in gradijo povezanost s skupnostjo.

Različne okoliščine, skupne želje

Letošnje geslo mednarodnega dneva mladih izhaja iz spoznanja, da so življenjske razmere mladih po svetu zelo različne. Na njihove možnosti vplivajo kraj rojstva, socialni in ekonomski položaj, dostop do izobraževanja, podnebne spremembe, konflikti, revščina, zdravstvene razmere in dostop do digitalnih tehnologij.

Kljub razlikam si mladi po svetu želijo podobnih stvari: kakovostno izobraževanje, dostojno delo, dobro telesno in duševno zdravje, možnost sodelovanja pri odločitvah ter priložnost za ustvarjanje boljše prihodnosti. Za mlade v najmanj razvitih državah, celinskih državah brez dostopa do morja in majhnih otoških državah je uresničevanje teh želja pogosto še posebej zahtevno zaradi revščine, omejenega dostopa do virov in velike izpostavljenosti posledicam podnebnih sprememb.

Organizacija združenih narodov ob letošnjem dnevu izpostavlja tri medsebojno povezane poudarke: globalno solidarnost, skupne izzive in inovativnost mladih. Globalna solidarnost opozarja, da je ustvarjanje možnosti za mlade skupna odgovornost. Skupni izzivi povezujejo vprašanja izobraževanja, zaposlovanja, podnebnih sprememb, digitalne vključenosti in duševnega zdravja, inovativnost mladih pa se kaže v njihovem vodenju podnebnih pobud, ustanavljanju socialnih podjetij, razvoju digitalnih rešitev in krepitvi lokalnih skupnosti.

Več kot milijarda mladih, več kot milijarda potencialov

Na svetu danes živi približno 1,2 milijarde mladih med 15. in 24. letom, kar predstavlja okoli 16 odstotkov svetovnega prebivalstva. Do leta 2030 naj bi njihovo število naraslo za sedem odstotkov in se približalo 1,3 milijarde.

Podatki Statističnega urada Slovenije je na začetku letošnjega leta v Sloveniji živelo za 27,1 % manj mladih (15–29 let) kot ob osamosvojitvi. Stopnji delovne aktivnosti in brezposelnosti med njimi sta bili nižji od povprečja EU. Skoraj polovica prebivalcev, starih 20–24 let, je bila lani vključena v terciarno izobraževanje.

Med članicami EU so imeli lani največji delež mladega prebivalstva na Danskem (19,0 %), najmanjšega pa v Bolgariji (13,7 %). Slovenija je spadala med države z najmanjšimi deleži mladih; za njo sta se poleg Bolgarije uvrstili le še Litva (15,1 %) in Latvija (14,6 %). Povprečje EU je sicer znašalo 16,4 %.

Dan, namenjen položaju in glasu mladih

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je mednarodni dan mladih razglasila leta 1999, ko je podprla priporočilo Svetovne konference ministrov, pristojnih za mladino. Prvič so ga obeležili 12. avgusta 2000.

Namen mednarodnega dneva mladih je usmerjati pozornost mednarodne skupnosti k položaju, potrebam in izzivom mladih ter predstavljati njihove pobude in prispevke k razvoju družbe. Dan je povezan tudi s Svetovnim akcijskim programom za mlade, ki ga je Generalna skupščina OZN sprejela leta 1995 kot okvir za izboljševanje položaja mladih po svetu.

Prispevek Mladi kot nosilci sprememb: ADRA Slovenija ob mednarodnem dnevu mladih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Program PUM-O mladim ponuja spodbudno okolje za nadaljevanje prekinjenega šolanja, pridobivanje novih znanj in razvijanje kompetenc za uspešnejše vključevanje v izobraževanje, delo in družbo. Delavnica, ki je 28. julija 2026 potekala v Radovljici, je udeležencem omogočila, da so pomembne družbene teme povezali s svojimi izkušnjami in vsakdanjim življenjem.

Mladi so raziskovali pomen človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, človekovih pravic in vladavine prava. Razpravljali so tudi o tem, zakaj so aktivno državljanstvo, medsebojna odgovornost in spoštovanje različnosti pomembni za prihodnost vseh nas.

Posebno pozornost so namenili solidarnosti, enakim možnostim in družbeni odgovornosti. Skupaj so iskali konkretne načine, kako lahko posameznik s svojimi odločitvami, odnosi in delovanjem prispeva k bolj odprtemu, pravičnemu in vključujočemu okolju.

Podpis listine kot izraz zavezanosti vrednotam

Udeleženci so svojo podporo obravnavanim vrednotam izrazili tudi s podpisom Listine o zavezi in podpori solidarni in pravičnejši družbi. S podpisom so se zavezali, da bodo spoštovali in širili vrednote, na katerih temelji evropska skupnost, ter po svojih najboljših močeh podpirali delovanje nevladnih organizacij, ki prispevajo k bolj odprti, pravični in solidarni družbi.

Podpis listine ni bil le simbolno dejanje, ampak tudi povabilo mladim, naj postanejo dejavni soustvarjalci skupnosti, v kateri imajo vsi ljudje možnost sodelovati, biti slišani in živeti dostojno življenje.

Medkulturno sodelovanje in vključevanje v skupnost

Drugi del srečanja je potekal v sodelovanju z Društvom Medkulturni dialog. Predstavniki društva so udeležencem približali pomen enake obravnave vseh ljudi, socialne pravičnosti in medkulturnega sodelovanja.

Pogovor je bil namenjen tudi aktivnemu vključevanju posameznikov v lokalno skupnost. Mladi so razmišljali o tem, kako lahko boljše poznavanje drugih kultur, odprta komunikacija in pripravljenost na sodelovanje zmanjšujejo predsodke ter krepijo medsebojno razumevanje.

Delavnica je potekala v okviru projekta Impact4Values, katerega namen je krepitev evropskih vrednot, aktivnega državljanstva in vloge nevladnih organizacij pri oblikovanju solidarnejše družbe. Projekt sofinancira Evropska unija.

Več o projektu: www.adra.si/impact4values

Aktivnost je izvedena v sklopu programa Migracije, integracija in združevanje begunskih družin, ki je sofinanciran s sredstvi programa Impact4Values v Sloveniji. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja/-ev in ni nujno, da odražajo stališča ter mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Prispevek Mladi v Radovljici za solidarno, vključujočo in pravičnejšo družbo je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Med decembrom 2025 in majem 2026 so delavnice potekale tudi v okviru pilota RES-MOVE – Skupnostni prostor v Azilnem domu Vič. V tem obdobju se je aktivnosti udeležilo 42 oseb, zabeleženih pa je bilo 46 obiskov.

Varen prostor za učenje in povezovanje

Namen programa je ustvarjati varen skupnostni prostor, v katerem se povezujejo prosilci za azil, osebe s statusom mednarodne zaščite, prostovoljci, nevladne organizacije in potencialni delodajalci.

Aktivnosti so usmerjene v krepitev kompetenc migrantov in beguncev, informiranje o podpornih storitvah v Sloveniji, povezovanje z delodajalci in lažje vključevanje na trg dela. Pomemben del programa je tudi psihosocialna podpora, ki poteka skozi razbremenilne pogovore, družabne igre, športne dejavnosti in neformalno druženje.

Delavnice združujejo praktična znanja, povezana z zaposlovanjem in življenjem v Sloveniji, ter razvoj socialnih in čustvenih kompetenc. S tem prispevajo k lažjemu povezovanju nastanjenih oseb z lokalno skupnostjo in izboljšujejo možnosti za njihovo vključevanje v novo okolje.

Od zaposlitvenih sejmov do srečanj z delodajalci

Kot posebej učinkovite so se izkazale aktivnosti, ki so udeležence povezale z resničnim delovnim okoljem. Udeležili so se zaposlitvenih sejmov v Ljubljani in Kranju ter se srečali z delodajalcem v gostinskem obratu.

Praktična izvedba in delo v manjših skupinah sta udeležencem omogočila, da so bolje spoznali možnosti v lokalnem okolju, pridobili jasnejšo predstavo o zaposlitvenih poteh ter okrepili samozavest pri iskanju zaposlitve.

Večina delavnic je bila zato usmerjena v konkretne in neposredno uporabne vsebine. Teoretični del je bil omejen predvsem na pripravo udeležencev na določene situacije, kot so obisk delodajalca, predstavitev na zaposlitvenem sejmu in komunikacija v delovnem okolju.

Pozitivni učinki tudi na počutje udeležencev

Evalvacija pilota je pokazala, da aktivnosti niso vplivale le na zaposlitvene možnosti udeležencev. Ti so poročali tudi o zmanjšanju stresa, boljšem splošnem počutju in večji motivaciji za vključevanje v družbo ter iskanje novih zaposlitvenih priložnosti.

Med ključnimi dobrimi praksami so se pokazali povezovanje z delodajalci in trgom dela, kombinacija zaposlitvenih ter podpornih vsebin in zagotavljanje varnega prostora za izmenjavo izkušenj ter gradnjo samozavesti.

Pri izvajanju aktivnosti so se pojavljali tudi izzivi, povezani z različnim jezikovnim in kulturnim ozadjem udeležencev, različnimi stopnjami znanja in izkušenj ter logističnim usklajevanjem udeležbe. Prav zato sta prilagodljiv pristop in kontinuirano izvajanje aktivnosti ključna za doseganje dolgoročnih učinkov.

Delavnice se nadaljujejo vsak teden

Čeprav se je pilotno obdobje projekta RES-MOVE zaključilo maja 2026, se delo ADRA Slovenija v Azilnem domu Vič nadaljuje. Delavnice tam potekajo redno vsak teden že od leta 2022 in ostajajo pomemben prostor za pridobivanje praktičnega znanja, psihosocialno podporo, druženje in povezovanje z lokalnim okoljem.

Kontinuirana prisotnost omogoča vzpostavljanje zaupanja in prilagajanje vsebin dejanskim potrebam udeležencev. ADRA Slovenija bo zato tudi v prihodnje

Aktivnost je potekala v sklopu pilota RES-Move Skupnostni prostor v Azilnem domu Vič, ki ga sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja/-ev in ni nujno, da odražajo stališča ter mnenja Evropske unije.

Prispevek Skupnostni prostor, ki povezuje: delavnice ADRA Slovenija v Azilnem domu Vič je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Pozitivni učinki projekta segajo daleč od posameznih čebelnjakov. Projekt spodbuja lokalno samooskrbo, ustvarja nove možnosti za prihodke in krepi vlogo žensk pri odločanju o prihodnosti njihovih družin ter skupnosti. Hkrati nastajajo temelji za bolj zdravo okolje, saj so prebivalci vzpostavili park medonosnih domorodnih rastlin, ki obsega en hektar, pogozdili 20-hektarsko zemljišče in uredili vodnjak za pridobivanje neoporečne pitne vode za lokalno prebivalstvo.

Zambijska zgodba dokazuje, da lahko premišljena razvojna pomoč poveže ljudi, znanje in naravo. Ko skupnosti dobijo pravo podporo, čebele ne ustvarjajo le medu, temveč ljudem tudi pomagajo k dostojnejšemu življenju, krepijo njihovo odpornost in izboljšujejo obete za prihodnje generacije.

Vas je zgodba pritegnila? Več o projektu in o organizaciji si lahko preberete TU.

____________________

Zgornje besedilo spada v serijo prispevkov ustvarjenih za Najboljše novice iz sveta, ki so neodvisna publikacija, temelječa na konstruktivnem novinarstvu in kampanjah. Pišemo o napredku in rešitvah za svetovne izzive.

Besedilo in sliko je prispevala Adra.

Najboljše novice iz sveta izdaja SLOGA, Platforma nevladnih oganizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Slovenska različica je nastala v sklopu projekta Glasovi za spremembe, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Časopis izraža mnenja avtorjev in ne predstavlja uradnega stališča MZEZ ali Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Ko čebele spreminjajo prihodnost v Zambiji je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Teden ADRA je bil priložnost, da smo javnost opozorili na pomen humanitarnega dela, prostovoljstva, podpore družinam v stiski, vključevanja ljudi z migrantskim ozadjem, spoštovanja človekovega dostojanstva ter pomena dobrih del, ki lahko v težkih trenutkih nekomu povrnejo občutek varnosti in upanja.

Letošnji Teden ADRA smo začeli z dobrodelnim koncertom v Ljubljani, ki je potekal v soboto, 13. junija. Medgeneracijski dogodek je povezal glasbo, pripovedovanje, dobrodelnost in solidarnost. Obiskovalke in obiskovalci so prisluhnili skladbam in pesmim v različnih jezikih, večer pa je obogatila tudi ljudska pravljica iz Gorenjske.

Z dobrodelnim koncertom smo zbrali 1.470 evrov za program Podpora skupnosti za boljši jutri, in sicer za fond Krizna pomoč družinam v stiski. Iz tega fonda ADRA Slovenija nekajkrat letno pomaga družinam, ki jih doletijo hude in nepričakovane razmere, kot so smrt v družini, nezmožnost opravljanja dela, hude bolezni, požari, naravne nesreče ter druge življenjske preizkušnje. Takšna pomoč družinam omogoča, da v najtežjih trenutkih niso prepuščene same sebi, temveč prejmejo hitro, konkretno in dostojanstveno podporo.

V okviru Tedna ADRA je potekala tudi spletna ozaveščevalna kampanja. Z objavami smo poudarjali pomen solidarnosti, odgovornega govora, boja proti predsodkom, podpore beguncem in migrantom ter zagovorništva za enako obravnavo, socialno pravičnost in človekovo dostojanstvo. Teden ADRA smo povezali tudi z mednarodnim dnevom boja proti sovražnemu govoru in svetovnim dnevom beguncev, saj sta obe temi tesno povezani z vrednotami, ki vodijo delo ADRA: spoštovanjem, sočutjem, pravičnostjo in ljubeznijo do človeka.

Poseben del tedna je bila tudi Adrina sobota, ko se kot skupnost povežemo v podpori delovanju ADRA Slovenija. Zbrana sredstva so namenjena izvajanju humanitarnih programov, odzivanju na potrebe ljudi v stiski, krepitvi prostovoljstva, izobraževanju, ozaveščanju in nadaljnjemu razvoju programov, s katerimi ADRA pomaga otrokom, družinam, posameznikom in skupnostim doma ter po svetu.

ADRA Slovenija že več kot četrt stoletja kot uradno društvo deluje tudi na slovenskih tleh. V tem času smo pomagali več kot pol milijona ljudem. A za vsako številko stojijo zgodbe ljudi: otrok, ki potrebuje varnost, družin, ki se znajdejo v stiski, in posameznikov, ki v najtežjih trenutkih potrebujejo pomoč, bližino ter občutek, da niso sami.

V letu 2025 smo delovali na področju pomoči otrokom in družinam, podpore ljudem z migrantskim ozadjem, odziva na krizne dogodke, mednarodnega razvojnega sodelovanja, izobraževanja in ozaveščanja. Več o našem delu, dosežkih v preteklem letu in pomenu podpore programom ADRA Slovenija smo predstavili tudi v videu, pripravljenem ob zaključku Tedna ADRA.

Teden ADRA se je zaključil, povabilo k solidarnosti pa ostaja. Humanitarno delo ADRA Slovenija lahko podprete z donacijo prek spletne strani www.adra.si, s SMS-sporočilom LJUDJE5 na številko 1919, z namenitvijo 1 % dohodnine, vključitvijo v prostovoljsko delo, deljenjem informacij o našem delu ali podporo v molitvi.

Hvala vsem, ki ste se v Tednu ADRA pridružili našim aktivnostim, se udeležili dobrodelnega koncerta, darovali, prostovoljili in delili naša sporočila. Vsak dar, vsaka ura in vsako dobro delo štejejo.

ADRA Slovenija ostaja zavezana svojemu poslanstvu: delovati kot katalizator sprememb, ki navdihuje, vključuje in krepi ljudi, da si skupaj prizadevamo premagati revščino in nepravičnost ter preprečevati tveganja in posledice katastrof.

Sočutje. Pravičnost. Ljubezen.

Skupaj spreminjamo svet na bolje, od človeka do človeka.

Adra Slovenija

Prispevek Zaključil se je Teden ADRA 2026 je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Priročnik združuje teorijo in prakso, ponuja konkretne dejavnosti, primere dobrih praks ter vire za poglobljeno delo. Spodbuja učenje, ki temelji na izkušnji, refleksiji in povezovanju z resničnim svetom, ter razumevanje medsebojnih povezav med različnimi področji trajnostnega razvoja. Namen je ustvariti učna okolja, ki razvijajo kritično mišljenje in spodbujajo aktivno delovanje za pravičnejši, trajnosten in vključujoč svet.

Priročnik je del aktivnosti ADRA Slovenija ob Evropskem tednu trajnostnega razvoja 2025 in poudarja, da trajnost ni le načelo, temveč način življenja, ki ga soustvarjamo vsi.

ADRA Priročnik Učiti za svet, v katerem želimo živeti

Prispevek Izšel je priročnik UČITI ZA SVET, V KATEREM ŽELIMO ŽIVETI je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

V teoretičnem delu so udeleženci poglobili razumevanje globalnega učenja, humanitarne pomoči, razvojnega sodelovanja ter pomen aktivnega državljanstva pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Poseben poudarek je bil na razvoju kompetenc za spodbujanje solidarnosti, sodelovanja in odgovornosti pri mladih ter vključevanju v evropske in slovenske projekte.

V praktičnem delu, v sodelovanju z Društvom stezosledcev, so izobraževalci znanje preizkusili v lokalni skupnosti: del skupine se je pridružil mladim pri obisku Doma starejših Rakičan, drugi pa je sodeloval pri aktivnosti Dejanja prijaznosti, kjer so otroci izdelovali in delili kamenčke prijaznosti.

Usposabljanje je izobraževalcem omogočilo razvoj pedagoških, socialnih in državljanskih kompetenc ter kompetenc za delo v skupnosti, kar jim zagotavlja konkretna orodja za delo z otroki, mladimi in odraslimi. S tem prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 4.7 (globalno učenje) in cilja 16 (mir, pravičnost in močne institucije).

Več v sporočilu za javnost

Besedilo in fotografije pripravila: Patricija Virtič, ADRA

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Vloga izobraževalcev o trajnostnem razvoju v lokalnih skupnostih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Za otroke med 4. in 9. letom je potekala delavnica Dejanja prijaznosti, kjer so skozi igro in ustvarjanje spoznavali pomen trajnostnega načina življenja, sožitja in prijaznosti. Izdelali so »kamenčke prijaznosti« ter jih razdelili mimoidočim v mestnem parku ob mednarodnem dnevu prijaznosti. Delavnica je otroke spodbujala k razumevanju trajnostnega razvoja, solidarnosti in sodelovanja ter podpirala cilje 4.7 (globalno učenje) in 16 (mir, pravičnost in močne institucije).

Za mlade med 10. in 18. letom je potekala delavnica Služba skupnosti, kjer so spoznali delo lokalnih in mednarodnih humanitarnih organizacij, razliko med humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem ter razmišljali o svoji vlogi v skupnosti. V sodelovanju z Društvom stezosledcev so pripravili obisk Doma starejših Rakičan, kjer so izvedli program druženja, pesmi in kviz. Aktivnost je mlade učila sočutja, solidarnosti in medgeneracijskega povezovanja ter prispevala k ciljem 1 (odprava revščine), 10 (zmanjšanje neenakosti) in 16.

Evropski teden trajnostnega razvoja (ESDW), ki letos poteka med 18. septembrom in 8. oktobrom, združuje aktivnosti v več kot 20 državah. Leta 2025 praznuje 10. obletnico, s poudarkom na povezovanju, ozaveščanju in konkretnih dejanjih za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

Več v sporočilu za javnost

Besedilo in fotografije pripravila: Patricija Virtič, ADRA

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Globalno in lokalno o trajnostnem razvoju z otroci in mladimi v Murski Soboti je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Med dejavnostmi bodo:

• Delavnica za otroke – Dejanja prijaznosti in akcija v mestnem parku (Murska Sobota, 27. 9. 2025)
• Delavnica za najstnike – Služba skupnosti in obisk Doma starejših Rakičan (27. 9. 2025)
• Usposabljanje za izobraževalce – Služba skupnosti (27.–28. 9. 2025)

Novo gradivo za izobraževalce bo vsebovalo teoretske osnove, praktične ideje, vire in primere učnih ur, s katerimi bodo lahko udeležence spodbujali k razumevanju globalnih izzivov in trajnostnemu delovanju.

ADRA Slovenija poudarja, da se trajnostni način življenja gradi z izobraževanjem in izkušnjami, zato želijo s svojimi aktivnostmi spodbuditi sodelovanje vseh generacij pri ustvarjanju pravičnejše in trajnostne prihodnosti.

Več v sporočilu za javnost

Besedilo in fotografije pripravila: Patricija Virtič, ADRA

SLOGA – delujmo trajnostno, lokalno in globalno!

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II  izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ju Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek ADRA Slovenija tudi letos aktivna ob Evropskem tednu trajnostnega razvoja je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.

Udeleženci so v teoretičnem delu poglobili razumevanje globalnega učenja, razlike med humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem, spoznali mednarodno razvojno sodelovali ter pomen aktivnega državljanstva pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Poseben poudarek je bil namenjen razvoju kompetenc za spodbujanje solidarnosti, sodelovanja in odgovornosti pri mladih. Spoznali so različne načine vključevanja v aktivnosti kot so Evropski teden trajnostnega razvoja, Teden globalnega učenja, Tedni vseživljenjskega učenja ter slovenske in mednarodne projekte.

V praktičnem delu, kjer smo se povezali z Društvom stezosledcev, so izobraževalci novo znanje preizkusili neposredno v lokalni skupnosti. Del skupine se je pridružil mladim pri obisku Doma starejših Rakičan, kjer so skupaj pripravili program druženja ob pesmih, kvizu in pogovorih s stanovalci. Drugi del pa je sodeloval z otroki pri aktivnosti Dejanja prijaznosti. Skupaj z njimi so ustvarjali kamenčke prijaznosti, jih delili v mestnem parku in se na ta način pridružili ob prihajajočem mednarodnem dnevu prijaznosti (13. november).

Usposabljanje je izobraževalcem prineslo nova znanja o metodah globalnega učenja ter jim omogočilo razvoj kompetenc, kot so:

• pedagoške kompetence za vključevanje globalnih tem v formalno in neformalno izobraževanje,
• socialne in državljanske kompetence, povezane s solidarnostjo, aktivnim državljanstvom in medgeneracijskim sožitjem,
• kompetence za delo v skupnosti, ki temeljijo na izkustvenem učenju, soustvarjanju in refleksiji.

S tem so izobraževalci pridobili konkretna orodja in izkušnje, ki jih bodo lahko uporabili pri delu z otroki, mladimi in odraslimi ter s tem prispevali k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v lokalnem okolju in širše.

S tem ko otroci in mladi spoznavajo pomen solidarnosti, sodelovanja in prijaznosti razvijajo socialne ter državljanske kompetence, ki so temeljni del ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 4.7 (globalno učenje) in cilja 16 (mir, pravičnost in močne institucije).

Evropski teden trajnostnega razvoja (ESDW – European Sustainable Development Week) je evropska pobuda, ki od leta 2015 združuje dogodke, projekte in aktivnosti v več kot 20 državah. V letu 2025 praznuje svojo 10. obletnico in tako še posebej opozarja na pomen povezovanja, ozaveščanja in konkretnega delovanja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Namen aktivnosti je povečati prepoznavnost trajnostnega razvoja, spodbujati sodelovanje ter predstaviti raznolike aktivnosti, ki prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.

Humanitarno društvo ADRA Slovenija je aktivnosti za izobraževalce v formalnem in neformalnem izobraževanju v času Evropskega tedna trajnostnega razvoja izvedla v sklopu projekta Z globalnim učenjem do globalnih ciljev II.

 Projekt Z globalnim učenjem do globalnih ciljev II, skupaj s partnerji, izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

Prispevek Vloga izobraževalcev o trajnostnem razvoju v lokalnih skupnostih je bil prvič objavljen na strani Platforma SLOGA.